Aktualno
Katere oblike donosnejšega varčevanja poznamo?
|Kje hraniti denar? Kdaj postopno varčevati? Kako se odločiti za pravo vrsto naložbe, saj je ponudba na trgu zelo razvejana in obljublja marsikaj? Od česa je odvisno, ali bomo vlagali v nepremičnine, delnice, vzajemne sklade in podobno? Kakšna so splošna pravila za tveganje pri posamezni vrsti naložbe?
Vse to so vprašanja in težave, s katerimi se soočamo in puščajo veliko dvomov. Dolgoročno varčevanje v bankah se priporoča le redko komu. Zato, ker denar na banki, povedano po domače, umira. Glede na občutno znižanje obrestnih mer se vse več ljudi obrača k donosnejšim možnostim varčevanja. Od ročnosti, sprejemanja tveganja, ciljev in izkušenj posameznika pa je odvisno, kakšen način varčevanja bomo izbrali.
Za večino vlagateljev je najustreznejša pot do naložb v vrednostne papirje preko varčevanja v vzajemnih skladih. Vzajemni skladi, v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti, omogočajo vlagateljem, da lahko z nizkimi denarnimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti. Vlagateljem nudijo visoko stopnjo razpršenosti naložb in profesionalno upravljanje, to pa zagotavlja večjo varnost, katero bi težko dosegli s kupovanjem posameznih vrednostnih papirjev. Preprostost vstopa in prihranek časa pri samostojnem zbiranju in obdelovanju podatkov o izdajateljih delnic je zamudno, zato upravljavci vzajemnih skladov to počnejo namesto nas. Tako varčevanje je enostavno. Kljub enostavnosti pa je pomembno, da vlagatelj pred odločitvijo o naložbi pridobi ključne informacije o vzajemnih skladih.
Kakšno tveganje si lahko privoščimo?
Vsak vlagatelj se mora zavedati kakšno tveganje si lahko privošči. Tveganje pomeni verjetnost, da bo dejanska donosnost vzajemnega sklada odstopala od njene pričakovane donosnosti. Običajno se tveganost vzajemnega sklada meri s standardnim odklonom, ki kaže odstopanje vrednosti točke sklada od njenega povprečja. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno.
Kakšen tip vlagatelja ste?
Katere so torej pomembne informacije in kje jih lahko poiščete? Ste dinamični vlagatelj in ste na poti varčevanja sposobni oziroma pripravljeni sprejemati nadpovprečno naložbeno tveganje? Ali pa vam vaš osebni finančni profil (finančne razmere, vaši cilji in odnos do tveganja) narekuje nizko tvegane naložbe? Začetno oceno o svojem osebnem finančnem profilu lahko pridobite tako, da izpolnite vprašalnik profil vlagatelja. Vseeno vam priporočamo, da se o svojem naložbenem profilu posvetujete z usposobljenim strokovnjakom, saj noben vprašalnik žal ne more dati tako zanesljive ocene kot strokovna oseba.
Izberite ustrezno naložbeno politiko glede na vaš finančni profil
Po oceni, kakšen tip vlagatelja ste, je treba izbrati katere naložbene politike najbolj ustrezajo vašemu finančnemu profilu. Kakšna naložbena politika je za vas najustreznejša? Naložbena politika pove, kam vzajemni sklad nalaga sredstva, zelo pomembno pa je, da je jasna, pregledna in ima ustrezne omejitve, ki vlagatelja ščitijo pred morebitnimi naložbenimi odločitvami upravljavca, ki za finančni profil stranke niso ustrezne. Naložbena politika vzajemnega sklada ima na donosnost in naložbeno tveganje vzajemnih skladov praviloma ključen vpliv. Vsak sklad ima omejitve, kot so najmanjši in največji dopustni deleži posamezne naložbene kategorije, panožne skupine in regije. Informacije o naložbeni politiki je mogoče med drugim najti v prospektih, dokumentih podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) in mesečnih poročilih.
Vzajemni skladi so zelo pregleden produkt, saj se njihove donosnosti objavljajo z dnevnim zamikom vsak delovni dan. Seveda vsakega morebitnega vlagatelja v vzajemne sklade zanima njihova minula donosnost, vendar pa vlagateljem odločanje o naložbah v vzajemne sklade na podlagi minulih kratkoročnih donosnosti odsvetujemo. Koristno je, da vlagatelj ve, kateri ključni dejavniki vplivajo na donosnost in tveganost njegove naložbe. Še pomembnejše je, da je seznanjen s ključnimi pravili za uspešno dolgoročno naložbo prihrankov.
