Aktualno
Kdaj bo sneg?
Zdi se, da je čakanje na višjo inflacijo v območju evra podobno želji slovenskih otrok po vragolijah na snegu na bližnjem bregu. Splošno je namreč znano, da imamo v Sloveniji pozimi sneg, ki ga je bilo v preteklosti obilo. A ko v zadnjem času pade, se še pred izživetjem vseh dogodivščin hitro stali. Razlogi za to, da okolje za dolgo in sneženo zimo ni več pravo, lahko tičijo tako v delovanju sončnih peg kot tudi v globalnem segrevanju. Nekaj podobnega je tudi pri evropski ekonomiji, kjer lahko sončne pege zamenjamo s staranjem prebivalstva in strukturnimi ovirami, globalno segrevanje pa z visoko zadolženostjo prebivalstva, podjetij in držav.
Tako ne presenečata nizka gospodarska dinamika in stagniranje cen. V Evropi imamo institucijo, ki kot snežni top na smučišču z zavezo cenovne stabilnosti deluje v smeri zagotavljanja snega. Tako bo treba na naslednjem sestanku 10. marca letos ponovno zagnati stroj za stimulacijo ekonomije, saj so padajoče cene surovin, materialov in geopolitične napetosti dodobra upočasnile ekonomijo ter obudile strah pred deflacijo. Pričakovati je namreč nadaljnje znižanje obrestih mer, pri čemer bodo banke verjetno morale plačevati različne negativne obrestne mere glede na velikost svojih vlog pri centralnih bankah. V praksi to med drugim pomeni, da bodo banke odklanjale depozite z večjimi zneski.
številna večja podjetja bodo verjetno imela težave s plasiranjem presežka sredstev. Hranjenje denarja v sefu bo še toliko težavnejše ob podmeni, da bodo iz obtoka vzeli 500-evrski bankovec. To pa lahko pomeni vzpon denarnih skladov v Evropi, ki so najbolj naravno okolje za sprejemanje in nalaganje presežnih sredstev. Ne smemo pa izključiti povečanja nestandardnih ukrepov, kot je povečevanje mesečnih odkupov državnih obveznic, vključitev v odkupovanja širšega nabora podjetniških obveznic in celo dela portfelja premoženja slabih bank, med katerimi najbolj izstopa italijanska. Sanacija italijanskega bančnega sektorja je velika rakova rana Evrope. Po moji oceni bi bilo smiselno prilagoditi ključ, po katerem ECB kupuje obveznice, saj bi tako učinkoviteje opravljala monetarno politiko in preprečevale napihovanje cen, kot jih vidimo na trgu nepremičnin v Nemčiji.
Seveda je res, da lahko snežni topovi smučiščem po Evropi kupijo nekaj let, ne morejo pa kupiti zime v primeru nadaljevanja rasti temperature. Tako tudi ECB ne more učinkovito upravljati svojega poslanstva, če ne bo prišlo do določene centralizacije na evropski ravni (davčne, fiskalne, politične) in začetka reševanja strateških evropskih težav. Lahko bi celo rekli, da se evropski denarni top že zdaj malo pregreva.
Primož Cencelj, CFA
