Aktualno
Kitajska na pragu zgodovinskih reform
Jutri se bo v Pekingu končalo štiridnevno srečanje najvišjih članov komunistične partije, kjer bodo postavili nove smernice razvoja te druge največje svetovne ekonomije. Več kot 370 udeležencev se bo dogovorilo o obsegu in časovnici implementacije prepotrebnih reform, ki naj bi Kitajski zagotovile vzdržno rast v prihodnjem desetletju.
Na krilih oživljanja proizvodnega sektorja in pospešene rasti izvoza kitajska ekonomija po daljšem času v zadnje četrtletje letošnjega leta vstopa z nekoliko večjo mero optimizma. To je kitajskim voditeljem omogočilo, da namesto v reševanje tekočih težav energijo usmerijo v prihodnost in prepotrebne reforme. Po podatkih, ki so do zdaj pricurljali v javnost, naj bi tako Kitajska jutri javnosti predstavila načrt reform, ki bo zajemal prestrukturiranje podjetij v večinski državni lasti, zmanjšanje vpliva države v gospodarstvu, spremembe v fiskalnem sistemu in ukrepe, s katerimi naj bi pospešili neposredne tuje investicije.
Morda najpomembnejše spremembe pa se pričakuje na področju registracije rezidentstva prebivalstva in nepremičninske zakonodaje, ki zaradi svoje posebne ureditve danes predstavljata glavni oviri razvoja kitajske družbe. Po trenutni nepremičninski zakonodaji so vsa urbana zemljišča v lasti države, kmetijska zemljišča pa so v kolektivnem lastništvu, kmetje jih lahko obdelujejo, ne morejo pa jih oddajati ali kako drugače oplemeniti, kar močno omejuje razvoj podeželja. Infrastrukturna nerazvitost skupaj z omejeno možnostjo zaslužka (revščina) je glavni razlog, da se je v zadnjih letih z željo po svetlejši prihodnosti na stotine milijonov Kitajcev s podeželja selilo v mesta in tako povzročilo največji val urbanizacije v človeški zgodovini. Posledično je danes na Kitajskem veliko kmetijskih zemljišč neobdelanih, že tako slaba infrastruktura pa obsojena na propad. Na račun sistema registracije urbanega prebivalstva (hukou) pa se zaradi urbanizacije srečujejo z velikimi težavami tudi v urbanih središčih. Registracija urbanega prebivalstva je bila ob nastopu oblasti komunistične partije uvedena z razlogom omejevanja in nadzora nad selitvijo ruralnega prebivalstva v mestna središča. Brez ustreznega potrdila o rezidentstvu posameznik v mestu še danes ne more kupiti nepremičnine, registrirati avtomobila, skleniti zdravstvenega zavarovanja ali se vpisati v izobraževalno ustanovo. Veliko priseljencev s podeželja nima urejenega tovrstnega rezidentstva, zaradi česar navadno živijo v izjemno slabih razmerah, delodajalci jih pogosto izkoriščajo in kot taki izjemno malo prispevajo k razvoju in blaginji družbe. Odprava tovrstnega sistema bi priseljencem s podeželja omogočila prenos »ruralnih« pravic v mesta, s čimer bi si zagotovili večjo socialno varnost, ki bi se sčasoma odražala v tako zaželeni rasti domače potrošnje, gonilni sili kitajske ekonomije v prihodnjih desetletjih.
Sašo šmigić, KD Skladi
