Aktualno
Kitajski kapitalski trg v 2022
|December je mesec, ko večina finančnih inštitucij pripravlja naložbeno strategijo za prihajajoče leto. Analitiki mrzlično posodabljajo modele, preučujejo statistične podatke in iščejo potencialne priložnosti in potencialne nevarnosti, ki naj bi zaznamovali prihodnje dogajanje na kapitalskih trgih. Ključno vprašanje na katerega si poskušajo odgovoriti analitiki, ki so zadolženi za kitajski delniški trg, je ali se bo tudi v naslednjem letu nadaljevala politična “gonja” napram določenim podjetjem, in če je temu tako, kako bo to vplivalo na dogajanje na kitajskem kapitalskem trgu v prihodnjih letih.
Xi Jingping je že večkrat dokazal, da je zmožen spreminjanja pravil igre. Zadnji tak primer je odprava trajanja predsedniškega mandata, ki je stopila v veljavo 2018, s čimer si je zagotovil doživljenjski mandat, in se, saj v smislu moči, postavil ob bok “očetu” kitajske komunistične partije, Mao Zedongu. Letošnje ukrepe usmerjene v kitajske tehnološke velikane, nepremičninska podjetja in zasebne izobraževalne ustanove bi lahko gledali tudi skozi oči vračanja kitajske na stara pota socializma. V dobo, kjer nihče ni večji od države (partije), ima družbena blaginja (enakopravnost) prednost pred (pretiranimi) korporativnimi dobički in svoboda govora velja dokler je v okviru “dovoljenega”, se pravi v ureditev, ki je diametralno nasprotna od, delniškim trgom prijaznih, “zahodnih” načel, kar je pognalo strah v kosti mednarodni investicijski srenji in zaradi česar so kitajske delnice letos zabeležile več deset odstotno izgubo, med tem, ko si delničarji v Ameriki in Evropi manejo roke nad donosnostjo letošnjega leta. Zagovorniki te teze delijo negativen pogled na razvoj kitajskega kapitalskega trga, saj menijo, da v tovrstnem okolju, kjer se dobički podjetij v veliki meri »socializirajo« ni imperativa po zadostni rasti in razvoju podjetij. Poleg tega smo na primeru zasebnih izobraževalnih ustanov, letos videli, da lahko oblast čez noč spremeni poslovni model podjetij, ki ne ustrezajo njeni viziji, in jih iz dobičkonosnih delniških družb, spremenijo v neprofitne organizacije. V obeh primerih je, v najpogosteje uporabljenem kazalniku, P/E (cena delnice na enoto dobička), pod velik vprašaj postavljena komponenta dobička (tako rast kot tudi dostopnost), kaj to pomeni za delniške trge pa je lepo vidno na ruskem delniškem trgu, ki je ravno zaradi teh razlogov, skoraj vedno, veliko »cenejši« (nižji P/E) od zahodnih trgov. Po drugi strani, pa si lahko letošnje dogodke, v primeru regulacije monopolov in varovanja osebnih podatkov (Kitajska ne želi, da njihova podjetja sledijo vzoru Ameriških tehnoloških velikanov, ki so po mnenju nekaterih presegli meje formale oblasti) na področju tehnoloških podjetij, omejevanja sistemskega tveganja na področju finančnega poslovanja največjega spletnega trgovca, ki doseglo obseg poslovanja primerljiv z domačimi komercialnimi bankami (in si zasluži večji nadzor, ker na kitajskem ne želijo ponoviti napak ZDA, ki so v letu 2008, svet porinile v največjo krizo po veliki depresiji iz 20 let 20. stoletja) ter zagotavljanje enakih zmožnosti (primarnega) izobraževanja za vse, razlagamo v luči želje kitajske po bolj vzdržni in družbeno odgovorni državi, ki na prvo mesto postavlja zagotavljanje družbene blaginje za vse državljane. V tem primeru je treba tudi ustrezno spremeniti pogled na bodoče dogajanje na kitajskem kapitalskem trgu, ki morda, kljub vsemu, ne bo tako temačno kot je sprva izgledalo.
