Aktualno
Ko mislimo, da smo že blizu …
Ko mislimo, da smo že blizu, se moramo vedno znova opomniti, da je življenje v Evropi malo bolj kompleksno. Evropska centralna banka (ECB) se še vedno ni odločila, da bi dodatno sprostila monetarno politiko in s tem dodatno pomagala krhkemu evropskemu gospodarstvu.
Tako smo še vedno priča zniževanju inflacije. Marčevska inflacija se je na letni ravni znižala na 0,5 odstotka in se hitro približuje deflacijskem območju. Prav tako padajo tudi dolgoročna inflacijska pričakovanja. Negativen pa je podatek o rasti posojil realnemu gospodarstvu, ki dodatno padajo (-3,1 odstotka).
Že nekaj časa namreč opazujemo priprave evropskih bank na vajo, ki so je bile deležne slovenske banke v decembru 2013. Obremenitveni testi in testi kakovosti bilance bodo namreč prikazali potrebe po dodatnem kapitalu. Te priprave se kažejo predvsem v pospešenem čiščenju bančnih bilanc. Med drugimi je Unicredit objavil kar 15-milijardno izgubo predvsem zaradi odpisov. Vse več pa je tudi preventivnih dokapitalizacij. Pozitivno pa je tudi, da se je na trgu odprlo tudi okno za izdajanje novih »senior« obveznic. Da lahko banke pridejo do kapitala na trgu, jim namreč ni treba več prositi države za jamstvo, a lahko po relativno normalni ceni pridejo do virov.
Če se je še pred nekaj meseci to zdelo neverjetno, bi si upal zdaj že trditi, da kakšne potrebe po ukrepu dolgoročnih poceni posojilih ECB (LTRO) ni več. Tako lahko tudi pri največjih slovenskih bankah začnejo razmišljati o izdaji obveznic, ki bi zamenjale dolgoročno »presahljiv« vir pri ECB.
Je pa guverner ECB Mario Draghi prvič na novinarski konferenci na odprti sceni prosto komentiral »QE« oziroma kupovanje finančnih inštrumentov s strani centralne banke. Tak nestandardni ukrep že dolgo poznamo kot glavno orožje zoper finančno krizo v ZDA. Kljub javnemu zagotovilu, da ima ECB vse ukrepe že pripravljene v skladišču, pa se zdi aktivacija omenjenega ukrepa v Evropi še kako oddaljena. Glavni bolnik v Evropi je v tem trenutku realno gospodarstvo. Struktura financiranja je v Evropi namreč bistveno drugačna kot v Ameriki. Tako enostavno kupovanje državnega dolga ne bi rešilo problema, saj so glavni financer banke.
Tako bo treba verjetno počakati, da bodo banke v Evropi sanirane. Države bodo morale spremeniti svojo zakonodajo, ki bi omogočila enostavnejše izdajanje lastninskih obveznic (ABS-obveznic , majhnih in srednjih obveznic). Potem pa je tu ECB. Glede na izkušnje lahko sklenemo, da smo v tem trenutku samo pri retoriki. še dobro, da so evropske volitve v maju in si nihče ne želi kakšne zaostritve razmer v periferni Evropi. Deflacija pa: »Bomo že nekako.«
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi d.o.o.
