Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Navkljub nadaljevanju vojne vihre v Ukrajini, vse ostrejših pričakovanjih v zvezi z denarno politiko v ZDA in naraščajočim strahom pred stagflacijo, so ameriški borzni indeksi teden sklenili s pozitivnim donosom. Najbolj spremljani indeks S&P 500 je pridobil 1,8 % in tako je že višje kot ob začetku vojne v Ukrajini pred dobrim mesecem dni. Ob vse višji inflaciji ter še zmeraj relativno neprivlačnih donosih obveznic, delniški trg ostaja najbolj primeren naložbeni razred v očeh večine vlagateljev, kar pripomore k rasti tečajev tudi ob sicer ne najbolj vzpodbudnih novicah. K rasti so pripomogli tudi podatki iz trga dela, najnižje število tedenskih vlog za brezposelnost po letu 1969 krepi upanje na to, da lahko ameriško gospodarstvo nadaljuje z močno rastjo tudi ob agresivnejši denarni politiki. Med posameznimi segmenti še naprej izstopa panoga surovin, dobro so se odrezale tudi delnice iz sektorja široke potrošnje in javnih storitev, ob rasti zahtevanih donosnosti obveznic je konec tedna pridobival finančni sektor. Rast tehnološkega sektorja pa so zopet vodile delnice Apple-a, ki naj bi v bližnji prihodnosti nameraval svojim uporabnikom ponuditi možnost najema nekaterih naprav, a zaenkrat pri podjetju podrobnosti o načrtih še niso razkrili. Vlagatelji so na novico reagirali pozitivno, delnice največjega podjetja na svetu trgujejo blizu zgodovinsko rekordnih vrednosti.
Politični vrh na stari celini se pospešeno zavzema za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Ob nedavnem obisku ameriškega predsednika Bidna v Bruslju sta EU in ZDA sklenili dogovor o dobavi ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina, kar naj bi nadomestilo slabo tretjino letne dobave iz Rusije. Konec minulega tedna so se voditelji EU zavezali prizadevanju za skupno nabavo zemeljskega plina v prihodnje, kar bo povečalo pogajalsko moč držav članic, a kljub vsem prizadevanjem bo v Evropi zelo težko nadomestiti poceni in lahko dostopne ruske energente. Sveži podatki indeksov nabavnih managerjev (PMI) v evro območju za marec, ki kažejo, kako podjetja vidijo gospodarski položaj v prihajajočih mesecih še niso pokazali bistvenih znakov ohlajanja gospodarstva. Vendar pa rekordna rast cen tako surovin kot tudi končnih izdelkov napoveduje, da se bodo visoke cene energije hitreje prelile na višje cene končnih izdelkov od pričakovanj ter slej ko prej vplivale na potrošnjo in posledično tudi gospodarsko rast. Inflacija torej bo višja.
Po vmesni korekciji so minuli teden zopet rasle cene nafte. Zaloge črnega zlata so na najnižjih nivojih po letu 2008, zlasti primanjkuje dizla. V zadnjih dneh je pritisk na cene nekoliko olajšala vest o novih zaprtjih na Kitajskem – zaradi strmega porast primerov covid-19 v Šanghaju so se oblasti odločile uvesti najstrožje zaprtje po začetnem izbruhu v Wuhanu, strogi ukrepi so bili uvedeni tudi v nekaterih drugih kitajskih mestih, vseeno pa cena nafte ostaja nad 110 dolarjev na sodček. Ta četrtek bo potekalo pomembno zasedanje članov OPEC+, po katerem bo jasno, ali so članice kartela trenutno željne oziroma sploh sposobne načrpati več nafte, s katero bi vsaj delno nadomestili izpad ruske nafte na trgu.
En mesec po prekinitvi trgovanja, se je minuli četrtek pod strogimi omejitvami znova odprla moskovska borza. Ruska centralna banka je vsem tujim vlagateljem onemogočila prodajo delnic, ruska vlada pa bo v domači delniški trg injicirala 10 milijard dolarjev, indeks Moex je ob odprtju celo nekoliko pridobil, a ob dejstvu, da je ruske delnice praktično nemogoče prodati je kakršnokoli vrednotenje nerealno.
Znova so strmo rasli zahtevani donosi ameriških državnih obveznic. K temu je botroval predvsem govor guvernerja ameriške centralne banke Powella, ki je odkrito izrazil možnost za še bolj agresiven pristop k zaostrovanju monetarne politike od zadnjih napovedi. Zahtevana donosnost ameriške 10 letne državne obveznice je tako že pri 2,50 %. Trg v ZDA za konec letošnjega leta vračunava ključno obrestno mero pri 2,25 %. Še nekaj mesecev nazaj so milejša pričakovanja o denarni politiki sprožila padce na borzah, a kot kaže je postopen in previden zasuk k ostrejšim napovedim zaenkrat delniškim trgom omogočil prilagoditev na spremenjene razmere. Nekoliko bolj zadržano pa se na višje obrestne mere že odzivajo kupci na ameriškem nepremičninskem trgu, število sklenjenih prodaj, ki služi kot vodilni indikator razmer na trgu nepremičnin, je v februarju padlo že četrti mesec zapored.
NASVET ZA VLAGATELJE
Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a FED vseeno dviga obrestne mere in delniški trg raste. Zelo kompleksen položaj in investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Nadaljnja rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA, a trenutek za večje vložke na trg ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v večih korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50% v globalno razpršenih delnicah ter 50% v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
