Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Podatki o junijski inflaciji v ZDA so bili pretekli teden v središču pozornosti vlagateljev na globalnih delniških trgih. Rast cen življenjskih potrebščin merjeno z indeksom CPI je junija znova presegla tako napovedi ekonomistov kot vrednosti v predhodnem mesecu. Inflacija v največjem svetovnem gospodarstvu je namreč junija znašala 9,1 %. Najbolj spremljani borzni indeksi so sprva na podatke reagirali z izrazitim upadom vrednosti, a proti koncu tedenskega trgovanja je bilo na Wall Streetu čutiti nekaj več optimizma. Da so bili upadi glavnih indeksov na tedenski ravni omejeni, so poskrbeli predvsem podatki o maloprodaji, ki se je junija kljub zmanjšani kupni moči povečala za 1 %. Glavno gonilo gospodarske rasti v ZDA – zasebna potrošnja – torej zaenkrat ostaja odpornejša od pričakovanj, kar pa žal ne napaja zgolj gospodarske rasti, ampak tudi inflacijo. Le ta naj bi se po nekaterih napovedih ta mesec končno nekoliko umirila, predvsem zaradi nižjih cen energentov, ki so k skupni inflaciji na letni ravni v juniju prispevali že kar 42%. Malenkost so se umirila tudi inflacijska pričakovanja potrošnikov, a prelivanje višjih vhodnih stroškov v končne izdelke in pritiski na višanje plač so se šele dobro začeli. Upanje, da je bil junija dosežen dokončni vrh inflacije zato sloni na trhlih temeljih, počakati bo potrebno vsaj do jeseni, ko bo bolj jasno kako občuten vpliv na cene energentov bo imel embargo EU na rusko nafto ter predvsem, če bodo ukrepi centralnih bank dovolj za upočasnitev inflacijske spirale.
Minuli teden se je začela sezona objav četrtletnih rezultatov, kot običajno so z objavami začele največje ameriške banke, ki so pustile mešan vtis. Ta teden rezultate poroča 72 podjetji znotraj indeksa S&P 500, pod drobnogledom vlagateljev bo predvsem to, kako se podjetja spopadajo z inflacijo ter poslovna pričakovanja za prihodnje mesece v luči splošne previdnosti trga.
Poglavitno vprašanje v Evropi ostaja oskrba z zemeljskim plinom jeseni. Vrh EU pospešeno išče alternative nesprejemljivemu ruskemu plinu, ki pa so precej dražje in tudi dovolj jih ni. Nemčija je prvič po treh desetletjih v začetku julija zabeležila trgovinski deficit, prav po zaslugi rasti cen plina. Nemško gospodarstvo je močno odvisno od energetsko intenzivne industrije, ki se je dolga leta (pre)močno zanašala na poceni ruski plin. Gospodarska negotovost v Evropi se še naprej kaže tudi prek šibkega evra, ki je pretekli teden za kratek čas prvič po letu 2002 padel pod vrednost ameriškega dolarja. Zopet je vroče na italijanskem političnem parketu, premier Mario Draghi je zaradi nesoglasji znotraj koalicije ponudil svoj odstop, a velik del državnega političnega vrha na čelu s predsednikom Mattarello bivšega predsednika evropske centralne banke poziva k premisleku. O usodi vlade se bo na glasovanju v parlamentu odločalo v sredo, morebitna nezaupnica bi bržkone pomenila dodaten dvig zahtevane donosnosti italijanskih obveznic in posledično višje stroške odplačevanja problematičnega državnega dolga.
Azijski trgi ostajajo nekoliko izven fokusa globalnih vlagateljev. Volitve na Japonskem so prinesle nadaljevanje dosedanje politike. To pomeni da bo jen verjetno še naprej izgubljal, saj centralna banka še naprej vzdržuje nizko obrestno mero 0,25% za 10-letno japonsko obveznico. Na drugi strani morja je nekoliko bolj zaostrena retorika kitajskih oblasti do največjih tehnoloških podjetij takoj zopet preplašila vlagatelje. To je še en pokazatelj da hitrih sprememb ne bo in da morajo vlagatelji v kitajske delnice potrpežljivo počakati na umiritev položaja, pa čeprav kitajski trg ostaja eden izmed boljših letos.
Glavni indeks ljubljanske borze SBITOP je v minulih dveh tednih pridobival. Skupščina Krke je razkrila, da je v prvem polletju, kljub vojni v Rusiji, poslovala zelo dobro. Čisti dobiček v prvih šest mesecih je bil za tretjino višji kot lani, a veliko je k temu pripomogla rast rublja, prihodki od prodaje so bili na letni ravni višji za 6 % in tako znašali 857,4 milijona evrov. Rekordna bo letos tudi dividendna donosnost, pri trenutni ceni delnice ta znaša 5,7 %. Ne glede na vzpodbudne številke pa cene delnic Krke ostajajo dobrih 15 % pod rekordnimi vrednostmi iz začetka letošnjega leta. Kljub nekoliko nižjim cenam nafte so v zadnjem obdobju rasle tudi cene delnic druge največje domače delniške družbe po tržni kapitalizaciji, Petrola.
Na trgu ameriških državnih obveznic se je v minulem tednu izoblikovala najbolj izrazito inverzna krivulja v zadnjih 20 letih, zahtevana donosnost 2 letne državne obveznice je namreč dosegla 3,13 % istočasno pa je zahtevana donosnost 10 letne znašala 2,93 %. V normalnih razmerah vlagatelji za obveznice z daljšo ročnostjo do dospetja zahtevajo višje donose, a ko trg na kratek rok pričakuje recesijo investitorji v večjem številu kupujejo obveznice z daljšo ročnostjo, zahtevana donosnost na te obveznice posledično pade, pojavi se inverzna krivulja. To kaže, da vlagatelji pričakujejo v prihodnje nižje obrestne mere, oziroma da bodo centralne banke prisiljene kmalu, v 2023, zopet znižati obrestne mere ki jih sedaj še dvigujejo. Ta špekulacija je lahko dvorezen meč, saj bo delovala le, če se bo inflacija resnično umirila. Zahtevani donosi v Evropi ostajajo zadnji teden precej nespremenjeni, a to se lahko spremeni že kmalu, saj ta teden spremembe obrestnih mer objavlja ECB, naslednji teden pa FED. Skupaj z objavami rezultatov poslovanja ponuja pravo mešanico za zelo dinamično trgovanje na borzah.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gospodarsko politični položaj v svetu se slabša a trgi so vsaj začasno vzpostavili krhko ravnotežje. Centralne banke kot trenutno najpomembnejši igralec zaostrujejo denarno politiko, a vlagatelji že gledajo v 2023 in pričakujejo prva znižanja. FED se bori proti visoki inflaciji z višjimi obrestnimi merami s ciljem ohraniti kupno moč potrošnika. Tudi pri ECB pričakujemo dvig obrestnih mer. Kmalu tudi na bankah ne bo več negativnih obrestnih mer za varčevalce, a kaj ko bolj kot negativna obrestna mera v višini 0,50% na prihranke vpliva visoka inflacija, ki se ne umirjanja. V takem okolju, kjer je močna upočasnitev gospodarske rasti dejstvo in zdrs v stagflacijo mogoč, je investiranje zelo težavno. Kot kažejo zgodovinski podatki, od glavnih naložbenih kategorij najbolje kaže delnicam, slabše nepremičninam, najslabše pa obveznicam in na koncu denarju oz. depozitom. A ker lahko centralne banke zelo hitro tudi obrnejo smer, če zdrsnemo v recesijo in se inflacija začne umirjati, je potreba po uravnoteženem portfelju velika. Kombinacije globalnega sklada kot sta Generali Globalni ali Generali Prvi Izbor in naložb z fiksnim donosom kot sta Generali MM in Generali Bond sta v takem okolju osnova portfelja. Temu dodajamo začimbe kot so Generali Vitalnost, ker demografski trendi ostajajo močni in predvsem panoga zdravstva nudi bolj stabilne donose pri relativno ugodnih vrednotenjih delnic iz te panoge. Zanimiva je Generali Indija Kitajska. Zadnje leto so kitajske delnice predstavljale predvsem sinonim za stres, a zgodba se obrača. Vrednotenja so postala privlačnejša, profil rasti je še vedno privlačen, Kitajska pa kot ena redkih držav sprošča denarno politiko in zaliva trg z denarjem. Smo v obdobju ko kitajske delnice zopet nudijo nadpovprečne donose v primerjavi z ostalim svetom. Zanimive ostajajo tudi delnice s področja energije in materialov, ki ponujajo odgovor na stagflacijo, a vseeno se je zadnje tedne optimizem v panogi precej zmanjšal. Lahko pa se tudi odločite, da se z razporejanjem naložb med delniške in obvezniške, regije in panoge ne boste ukvarjali in to počnemo mi za vas. V tem primeru je idealen izbor Generali Galileo, s svojo 30 letno zgodovino in izkušnjami, ko smo previharili že precej neviht. Pred nami je vsekakor drugačno obdobje kot je bilo zadnjih 10 let. Prinaša nove in drugačne naložbene priložnosti. Zgodovina investiranja namreč kaže, da za dežjem vedno posije sonce in najbolje jo odnesejo tisti, ki vztrajajo s periodičnim vlaganjem oziroma varčevanjem.
