Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.


Brezposelnost v ZDA še nižja, rast plač se počasi umirja

V tednu za nami ni manjkalo pomembnih ekonomskih dogodkov in novic. Zasedale so ameriška, evropska in angleška centralna banka, sezona objav četrtletnih rezultatov borznih družb je dosegla vrhunec, v ZDA so objavili januarske podatke iz trga dela.

Slednji so pokazali, da je brezposelnost v največjem svetovnem gospodarstvu padla na 3,4 % kar je najnižji nivo po letu 1969. Zgolj januarja je bilo ustvarjenih 517 tisoč novih delavnih mest, krepko nad napovedanimi 185 tisočimi. V nasprotju z nekaterimi ostalimi ekonomskimi kazalniki torej trg dela v ZDA ostaja zelo močan. To sicer v času povišane inflacije ni nekaj, kar bi želeli slišati borzni vlagatelji – nižja brezposelnost centralni banki dopušča več prostora pri zaostrovanju denarne politike. A tokrat pretirano negativnega odziva na trgih ni bilo, saj se je po drugi strani umirila rast povprečnih plač, ki je bila pri 4,4 % na letni ravni najnižja po avgustu 2021. Umiritev rasti plač je še en pomemben pokazatelj, da se inflacijski pritiski počasi ohlajajo.

IT velikani pod pričakovanji
Izmed številnih objav četrtletnih rezultatov borznih družb velja izpostaviti tehnološke težko kategornike Apple, Google in Amazon, ki so vsi po vrsti predstavili slabše izide od pričakovanj. Apple je celo prvič po treh letih zabeležil četrtletni padec prihodkov. Slabše številke so bile v največji meri posledica zamud pri dobavah Iphonov med izbruhom okužb s covidom v mestu Zhengzhou, kjer izdelajo približno polovico svetovne proizvodnje najbolj prodajanega Applovega produkta. Kljub slabšim rezultatom Apple ostaja edini izmed ameriških tehnoloških velikanov, ki za zdaj ne napoveduje odpuščanj in nižanja stroškov poslovanja.

Trgi so pozdravili Powellov govor
Največ pozornosti so pretekli teden vlagatelji namenili zasedanju ameriške centralne banke, ki je ključno obrestno mero zvišala za 0,25 % na nivo med 4,50 % in 4,75 %. Guverner Fed Jerrome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju bolj ali manj ponovil že nekajkrat slišan govor o zavezanosti k znižanju inflacije in o tem, da pri ameriški centralni banki ne nameravajo popuščati, vse dokler inflacija ne bo ukročena. Vseeno pa je bilo v njegovi komunikaciji tokrat za razliko od preteklih zasedanj moč zaznati nekoliko bolj optimistične tone. Trge je razveselil predvsem z stavkom, da vidi pot do znižanja inflacije na ciljnih 2 % brez večjega gospodarskega upada in povečanja brezposelnosti. Vse skupaj je bilo dovolj, da so si trgi Powellov govor interpretirali kot pozitiven, še četrti izmed petih tednov v letošnjem letu so glavni indeksi zaključili v zelenem.

ECB obresti zvišala za pol odstotka
Čeprav so se pri Evropski centralni banki prejšnji teden po pričakovanjih odločili za pol odstotno zvišanje ključne obrestne mere, ECB še zmeraj precej zaostaja za ameriškim FEDom. Ključna obrestna mera v evro območju zdaj znaša 2,5 %, vsaj še eno 0,5 % zvišanje lahko pričakujemo na zasedanju marca. Za naprej pri ECB napovedujejo ravnanje v skladu s takrat aktualnimi podatki. Kljub temu, da končne obrestne mere ne bodo dosegle nivojev iz ZDA, so verjetnosti za dodatno zviševanje v nadaljevanju leta velike.

Kitajske borze navzgor, nafta navzdol
Razvpiti kitajski balon nad ameriškim ozemljem je v minulih dneh odnose med vodilnima svetovnima velesilama postavil na novo preizkušnjo, a začetek leta na kitajskih borzah lahko označimo kot pozitiven. Indeks nabavnih managerjev PMI je januarja prvič po septembru lani zrasel nad vrednost 50, kar kaže na rast ekonomske aktivnosti, glavni kitajski borzni indeksi so v preteklih tednih pridobivali.

Borzne cene nafte so v preteklem tednu padle za skoraj 8 %, za sodček ameriške surove nafte je potrebno odšteti okrog 75 ameriških dolarjev. V zadnjih tednih se cene nafte gibajo v pasu med 70 in 80 dolarji za sodček. Glavni dejavniki, ki so vplivali na gibanje cen so bili obeti za globalno gospodarsko rast, posledice sankcij na rusko nafto in vpliv odpiranja Kitajske na svetovno porabo nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki ostajajo šibki a se zadnje tedne kažejo znake blagega okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, trg dela ostaja zelo močan in posledično centralne banke kažejo željo o zaostrovanju denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja tveganje za trge. Sezona objave rezultatov za zadnji kvartal 2022 z napovedmi za 2023 je v polnem teku. Zaenkrat so napovedi za 2023 bolj optimistične kot se je pričakovalo še pred nekaj tedni. Boljše razpoloženje se vrača tudi na trge v razvoju. Kitajsko odpiranje daje upanje, da je najhuje za nami. Delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe niso poceni, a določeni segmenti trga vseeno ponujajo priložnosti, saj se prihodnost oziroma pričakovanja vlagateljev, kako naj bi prihodnost izgledala, zelo hitro spreminjajo. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor in da najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Prinaša tudi določene priložnosti. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh v prihajajočih tednih in mesecih, ko so nivoji ugodnejši za nakupe. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe v zadnjih objavah rezultatov nekoliko razočarale. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Nasprotno, počasi se bo začela graditi naložbena priložnost. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Časi so nepredvidljivi in priložnosti se bodo pojavljale. Zadnji odboj kaže, da je trg nepredvidljiv in da so potrebni postopni in metodični koraki pri prilagajanju naložbenega portfelja, saj čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.