Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Indeks S&P 500 se je obdržal nad 200 dnevnim drsečim povprečjem
Najbolj spremljani svetovni delniški indeksi so pretekli teden kljub manj vzpodbudnim novicam o inflaciji in pričakovanju bolj zaostrene politike centralnih bank pridobivali. Tako podatki o številu novih prosilcev za nadomestilo za brezposelnost v ZDA, kot o januarski stopnji brezposelnosti v evroobmočju so pokazali, da trg dela ostaja zelo močan, kar krepi inflacijske pritiske in centralnim bankam ne dovoljuje popuščanja pri nadaljnjih dvigih obrestnih mer. Na drugi strani so borzni biki po februarskem negativnem nizu znova prevzeli vajeti tudi s pomočjo tehničnih opornih točk na grafu ameriškega S&P 500.
V drugi polovici januarja smo v enem izmed rednih tedenskih pregledov dogajanja na trgih pisali o tem, da je S&P 500 prebil iz vidika tehnične analize pomembno mejo 200 dnevnega drsečega povprečja gibanja, kar je v preteklosti pogosto pomenilo konec medvedjega trenda. Preboj je tudi takrat opogumil vlagatelje in indeksi so do lokalnega vrha doseženega v prvem tednu februarja zabeležili še kar nekaj odstotno rast. Nato je tekom februarja prišel niz podatkov, ki nakazujejo, da se nižanje inflacije upočasnjuje, centralne banke pa bodo posledično dodatno zategovale denarno politiko. Vse skupaj je ohladilo optimizem med vlagatelji, indeks S&P 500 se je znova približal 200 dnevnem drsečem povprečju gibanja, a tokrat iz nasprotne smeri, kar pomeni, da drseče povprečje predstavlja psihološko oporo, na kateri smo pretekli teden videli kar lep odboj. Opisano gibanje, ki je prikazano na spodnjem grafu lepo prikazuje, da je psihologija pomemben faktor kratkoročnih premikov na borzah. A na daljši rok na trgih prevlada vpliv ekonomskih in gospodarskih dejavnikov, kot so gospodarska rast, dobički podjetij, obrestne mere, količina denarja na trgu itd. V naslednjih dneh bo torej zanimivo spremljati, ali bo S&P ostal nad zeleno črto na spodnjem grafu, pri vprašanju, kje bodo indeksi čez nekaj mesec pa bo odločilno to, kako hitro se bo umirjala inflacija, kdaj in na kakšnih nivojih bodo centralni bankirji prenehali z zategovanjem obrestnih mer in kako se bo gibala gospodarska rast.
Končna obrestna mera bi se lahko približala najvišjim nivojem od uvedbe evra
Na stari celini so bili v fokusu podatki o februarski inflaciji, ki je v evro območju znašala 8,5 %, torej zgolj za spoznanje manj kot januarja, ko je bila 8,6 %. V nasprotju s pričakovanji pa se je jedrna inflacija, ki izključuje bolj nihajne cene hrane in energije, v primerjavi z januarjem celo zvišala na 5,6 % in s tem dosegla novo rekordno vrednost. Ker se pri evropski centralni banki pri svojih odločitvah ozirajo zlasti na podatke o jedrni inflaciji, dvomov o tem, da marca sledi še en 0,5 % dvig ključne obrestne mere skorajda ni več. ECB naj bi nato na naslednjih treh zasedanjih obresti zvišala do 4 %. Do sedaj so bile najvišje evrske obrestne mere pri okrog 5 % v začetku dva tisočih.
Kitajska konservativna pri določanju ciljne gospodarske rasti
Na kitajskih borzah je v tednu pred zasedanjem Nacionalnega ljudskega kongresa prevladoval optimizem. Podatki kažejo, da gospodarska aktivnost okreva hitreje od napovedi, komunistična partija je za letošnje leto kot cilj zastavila 5 % rast BDP, kar se gleda na rast iz predkovidnega obdobja in nizko osnovo (leta 2022 je bila kitajska gospodarska rast nižja zaradi strogih omejitev), zdi zelo konservativen cilj. Za evropska podjetja je pomembno, da Kitajska vidi zelo pomembno komponento rasti v krepitvi zaupanja in trošenja prebivalstva. Ta teden je pod drobnogledom vlagateljev zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, kjer bo Xiju uradno podeljen tretji predsedniški mandat. Vlada bo med drugim razpravljala o ukrepih za spodbujanje gospodarstva in pomoči nepremičninskem sektorju, v luči zaostrenih odnosov z ZDA je že prvi dan zasedanja veliko pozornosti požela vest, da bo Kitajska za 7 % povečale svoje vojaške izdatke.
NASVET ZA VLAGATELJE
Makroekonomski podatki kažejo znake okrevanja. Inflacija se je stabiliziral in kaže trend upadanja, a cilj 2% se zdi zelo daleč, saj se tudi trend upadanja umirja. Problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in posledično centralne banke nakazujejo na nadaljevanje zaostrovanja denarne politike. Pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer so v nasprotju z retoriko centralnih bank in ostajajo vračunana v tržne nivoje. Tak optimističen scenarij predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a določene panoge in segmenti so pod pritiskom. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage, a določeni segmenti trga ponujajo priložnosti. Priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za kompleksen koktajl trenutnih političnih razmer in ekonomskega okolja. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Indija Kitajska, Generali Rastko Evropa in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Azija ostaja špekulativna naložba, saj kitajska država redno in pogosto spreminja pravila igre in to s seboj prinaša močno nihanje, čeprav pokovidno odprtje ponuja hitrejšo rast v 2023. Evropske delnice še naprej presenečajo in nekateri evropski indeksi so zelo blizu zgodovinskim rekordom. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko se počasi začne graditi pozicijo, tako na delniških kot obvezniških trgih in bo rezultat prinašala naslednja leta. Čakanje na optimalen trenutek pripelje do tega, da lahko zamudimo močne odboje. Odboj ne pomeni, da je kriza končana in da novo dno ni možno. Pove le to, da biti preveč prepričan v eno samo zgodbo in zaradi tega imeti neuravnotežen portfelj je lahko nevarno.