Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Ekonomski podatki še vedno relativno ugodni
Pretresi v bančnem sektorju so v zadnjih dveh tednih premešali karte na finančnih trgih. Glavno vodilo turbulentnega borznega dogajanja z velikimi premiki v kratkem časovnem obdobju so bila pričakovanja, da bodo centralne banke v naslednjih mesecih denarno politiko prilagodile nedavnim dogodkom in ključne obrestne mere zvišale manj od predhodnih napovedi, oziroma jih v drugi polovici letošnjega leta začele že zniževati.
Ob pestrem dogajanju okrog bank, so bili aktualni ekonomski podatki v zadnjih treh tednih kar nekoliko porinjeni v ozadje, tako v ZDA kot v Evropi ekonomska aktivnost ne glede na ovire ostaja solidna. Število zahtevkov za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je še zmeraj blizu rekordno nizke ravni, indeksi nabavnih menedžerjev (PMI) v evroobmočju pa kažejo na rast, ki je zlasti izrazita v storitvenem sektorju.
Pričakovanja o milejši denarni politiki so bile voda na mlin naložbam, ki so občutljive na gibanje obrestnih mer – zlasti obveznic in delnic iz IT sektorja. Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je pretekli teden dosegel celo najvišjo vrednost letos, od začetka leta je pridobil več kot 15 %. Kljub vmesnim nihajem, tudi ostali sektorji niso beležili večjih padcev. Precej velika razlika je bila v zadnjem obdobju med donosi delnic z veliko in majhno tržno kapitalizacijo, slednje so namreč precej zaostajale.
Negativno so izstopali seveda indeksi bančnih delnic, ki so od propada banke SVB, zdrsnili za okrog 15 %, pri tem so jo slabše odnesle manjše banke. Na drugi strani so v ZDA, kjer je bančni sektor precej skoncentriran okrog največjih bank kot je JPMorgan, Wells Fargo, Bank of America in Citigroup, slednje beležile občuten porast depozitov in novih klientov, ki so v strahu pred še kakšnim propadom manjših bank svoja sredstva selili v sistemsko pomembne finančne institucije, ki so tako še povečale svoj tržni delež.
Trgi in FED na nasprotnih bregovih
Pri ameriški centralni banki FED so v skladu s pričakovanji ključno obrestno mero zvišali za 25 bazičnih točk (0,25 %) na nivo med 4,75 % in 5 %. Veliko manj enotna z napovedmi FED pa so tržna pričakovanja o gibanju ključne obrestne mere v ZDA v prihodnjih mesecih. Guverner Powell je sicer nakazal, da bodo cikel zviševanja obrestnih mer s še enim 0,25 % dvigom verjetno zaključili že maja, a obenem zatrdil, da nižanja obresti v drugi polovici letošnjega leta ne pričakujejo. Terminski trgi na drugi strani z več kot 90 % verjetnostjo vračunavajo, da pri FED te besede ne bodo držali. Pretekli teden so bili dejavni tudi pri švicarski, norveški, in britanski centralni banki, vse po vrsti so zaenkrat še nadaljevale z višanjem obrestnih mer.
Posledice negotovosti v bančnem sektorju so pretekli teden najbolj občutili pri Deutsche bank, ki je podobno kot Credit Suisse dolgo veljala za problematično. V zadnjih letih so pri največji nemški banki sicer s prestrukturiranjem vsaj nekoliko popravili svoj ugled in izboljšali poslovne rezultate, a leta težav in škandalov niso ostala pozabljena. Deutsche bank je zato ob skrhanem zaupanju v banke pretekli teden postala nova kandidatka za zlom. Alarmi so zazvonili po tem, ko so se v petek nenadoma močno povečali stroški zamenjave kreditnega tveganja banke (credit default swap). Gre za finančni instrument, ki služi kot zavarovanje pred neplačilom dolga izdajatelja (v tem primeru Deutsche bank). Večja kot je verjetnost, da banka ne bo sposobna poplačati dolgov, višja je premija zavarovanja. Nenadna rast premije za zamenjavo kreditnega tveganje je prestrašila vlagatelje, delnice Deutsche bank so zato strmo padle. Vlagatelji so nato tudi s posredovanjem nemškega kanclerja Olafa Scholza in predsednice ECB Christine Lagarde ocenili, da je šlo bolj ali manj za »napad« špekulantov na finančnih trgih, ki so želeli krhko zaupanje v banke izkoristiti v svoj prid. Delnice Deutsche bank in z njo tudi tečaji na evropskih borzah so okrevale, a previdnost v bančnem sektorju ostaja povečana.
NASVET ZA VLAGATELJE
Centralne banke ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, a konec dviga obrestnih mer se zdi zelo blizu. Inflacija kaže znake ohlajanja a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija. Trg dela je močan in gospodarstvo se kljub turbolencam drži v območju rasti. Zaradi dogajanj v bančnem sektorju so se pričakovanja vlagateljev o skorajšnjem obratu v politiki obrestnih mer še okrepila. A politika obrestnih mer je postala zelo nepredvidljiva. Optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij za 2023 so optimistična, a scenarij ohlajanja gospodarske rasti in s tem recesija ni upoštevana pri vrednotenjih delniški trgov. Kitajsko odpiranje daje upanje, da bo drugo največje svetovno gospodarstvo pomembno prispevalo k gospodarski rasti, a geopolitične napetosti zaenkrat zavirajo optimizem delniških trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativo drage. Kljub nihanjem v zadnjem tednu, ali pa ravno zaradi njih priporočamo, da se ohrani dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb, ki je dokazal, da v razmerah večje nihajnosti in začasne negotovosti ponuja dober odgovor na investicijske priložnosti in daje najboljši rezultat. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Tisti s premalo delniških naložb naj načrtujejo povečanje le teh. Začimbe so skladi kot so Generali Vitalnost, Generali Amerika in Generali Bond. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in poceni, čeprav so farmacevtske družbe leto 2022 začele relativno slabo, saj vlagatelji v odboju iščejo hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. Ne verjamemo, da se to lahko ponovi v 2023. Premiki v zadnjem tednu se zdijo pretirani, saj so tečaji močno zrasli in so posledično še bolj občutljivi na nepredvidljivo politiko centralnih bank. Za potrpežljivega vlagatelja so to trenutki, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih. Rezultate bo ta strategija prinašala naslednja leta.
