Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Razlika med minimumom in maksimumom v zadnjem mesecu in pol manj kot 3 %
Že vse od konca marca se glavni delniški indeksi gibajo v neobičajno ozkem razponu. V tem obdobju razlika med najnižjo in najvišjo točko indeksa S&P 500 ob koncu trgovalnega dneva znaša zgolj slabe 3 %. V časih povečane nihajnosti na trgih se takšni premiki neredko zgodijo v enem samem trgovalnem dnevu. Izostanek večjih premikov in jasnega trenda pa ne pomeni, da se na trgih nič ne dogaja. Ravno nasprotno, pretekli teden je ponudil nekaj zanimivih novic in ekonomskih podatkov.
Obrestne mere v ZDA že višje od inflacije
Inflacija v ZDA se še naprej umirja. Aprila so se cene merjeno z indeksom CPI na letni ravni zvišale za 4,9 %, kar pomeni še deseti zaporedni padec inflacije v ZDA in najnižje merjenje po aprilu 2021. Jedrna inflacija sicer ostaja precej trdovratna, a tudi ta se je aprila znižala na 5,5 %. Še bolj očitno padanje inflacije kažejo podatki o t.i. »super jedrni« inflaciji, ki ni očiščena zgolj vpliva gibanja cen energentov, hrane, pijače ter tobačnih izdelkov, temveč tudi vpliva stanovanjske komponente. Ker se spremembe cen najemnin in nepremičnin v indeksu CPI odrazijo z zamikom, super jedrna inflacija daje bolj ažurno sliko in je zato v zadnjih mesecih postala glavno merilo pri odločitvah ameriške centralne banke. Ta bo, kot vse bolj kaže, že na naslednjem zasedanju, ki bo potekalo julija, prekinila niz dvigov obrestnih mer. Zgodovinsko gledano pri Fed cikla zaostrovanja denarne politike še nikoli niso zaključili preden so ključne obrestne mere presegle nivo inflacije, z aprilskim merjenjem indeksa cen CPI (4,9%) in majskim zasedanjem, ko so pri Fed ključno obrestno mero zvišali na nivo med 5,0 % in 5,25 % je to nepisano pravilo zdaj doseženo. A vsaj dokler se inflacija ne spusti proti ciljnih 2 %, ali pa se težave ameriških regionalnih bank prenesejo na širše gospodarstvo, preobrata in nižanja obrestnih mer v ZDA še ne gre pričakovati.
Biden znova na sestanku s kongresnimi voditelji
Precej manj zadovoljni kot s podatki o inflaciji, so bili vlagatelji s potekom pogajanj o zvišanju meje javnega dolga v ZDA. Biden se je pretekli teden na to temo nameraval dva krat sestati s predstavniki ameriškega kongresa. Po tem, ko na prvem srečanju v torek niso dosegli večjega napredka, je bil petkov sestanek prestavljen, znova naj bi se sestali danes. Republikanci zvišanje meje pogojujejo z občutnim zmanjšanjem proračunske porabe, na drugi strani demokrati vztrajajo pri tem, da se najprej zviša dovoljena meja dolga in zagotovi, da ZDA ne doleti tehnični bankrot. Podobno merjenje moči med republikanci in demokrati, je postalo že skoraj stalnica vsakič, ko se ZDA približajo meji, ki je bila od leta 1960 v povprečju zvišana več kot enkrat letno. Od tega 49 krat, med predsedovanjem republikancev, 29 krat pa demokratov. Čeprav je trenutno ameriška vlada, v kateri imajo večino v Senatu demokrati, v predstavniškem domu pa republikanci zelo razdeljena, bo bržkone slej ko prej tudi tokrat dosežen kompromis. Problem visokega javnega dolga v ZDA pa bo do naslednjega stropa in potem trenj okoli novega zvišanja dolga pometen pod preprogo.
V Turčiji drugi krog predsedniških volitev
Na trgih v razvoju so bile pod drobnogledom turške predsedniške volitve, kjer bo, kot kaže, Erdogan zmago iskal v drugem krogu. Rezultati volitev niso pomembni zgolj za Turčijo, ki se ob visoki inflaciji in posledicah uničujočega potresa sooča s težko gospodarsko situacijo, temveč tudi iz vidika vprašanja, na katero stran se bo država na stičišču vzhoda in zahoda bolj nagibala v času pomembnih sprememb geopolitičnih razmerij in odnosov.
Še naprej razočaranje prinašajo kitajske delnice, čeprav so se tam v nasprotju s preostalim svetom v zadnjih tednih precej bolje odrezale delnice finančnih družb, medtem ko vlagatelji še naprej izogibajo tehnološkim delnicam. Pokoronsko odprtje in oživitev gospodarstva sta se pokazali za privid, saj razen manjše oživitve storitev vse skupaj poteka počasi in ne kaže podobnih tendenc kot smo jih videli na drugod v ZDA in Evropi. Posledično inflacije skoraj ni, cene pri proizvajalcih pa se premikajo v deflacijsko območje, tako da je samo vprašanje časa, kdaj bo tudi potrošniška inflacija postala deflacija. Zato lahko pričakujemo, da bo to delovalo zaviralno tudi na evropsko in ameriško inflacijo.
Brez pretresov tudi na energetskih trgih
Podobno kot na delniških in obvezniških trgih se je v zadnjem obdobju umirilo tudi dogajanje na energetskih trgih. Cena evropskega zemeljskega plina je padla na dobrih 35 evrov za megavatno uro, kar je najnižje po juliju 2021. Za primerjavo, lani na vrhuncu energetske krize je borzna cena zemeljskega plina za krajši čas presegla 300 evrov za megavatno uro. V pričakovanju upočasnjevanja globalne gospodarske aktivnosti se cene nafte gibajo blizu najnižjih nivojev od začetka vojne v Ukrajini, za 159 litrski sodček surove nafte WTI je potrebno odšteti okrog 70 ameriških dolarjev. Nekaj malega se je pretekli teden okrepil dolar in se spustil zopet pod 1,09 dolarja za evro, a tudi tu je premik skladen s preostalim trgom, majhen.
NASVET ZA VLAGATELJE
ECB bo verjetno še nekoliko zaostrila denarno politiko, medtem ko je Fed vsaj kot kaže dosegel željeni nivo. Vpliv višjih obrestnih mer se v gospodarstvu šele začenja kazati. Inflacija se ohlaja, a problem ostaja trdovratna visoka jedrna inflacija, predvsem zaradi najemnin. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo se kljub geopolitičnim turbulencam drži v območju rasti. Vlagatelji še naprej optimistično pričakujejo obrat politike obrestnih mer, a ta obrat ostaja vse bolj negotov. Zato optimističen scenarij nižanja obrestnih mer predstavlja precejšnje tveganje za trge. Napovedi podjetij ostajajo zmerno optimistična, posledično scenarij ohlajanja gospodarske rasti, recesije in s tem upad dobičkov niso upoštevani pri vrednotenjih delniški trgov. Globalne delnice glede na vse izzive in pričakovane spremembe ostajajo relativno drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni. Obvezniške naložbe v takem okolju pridobivajo na privlačnosti. Ohraniti je potrebno dolgoročni pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Razpršitev portfelja ostaja glavno vodilo ohranjanja in krepitve prihrankov. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni še naprej ponuja najboljše rešitve za trenutne politične in gospodarske razmere. Izpostavljeni ostajajo skladi Generali Vitalnost, Generali Tehnologija in Generali Amerika. Zdravstvo se v teh razmerah zdi stabilno in ugodno vrednoteno, čeprav so farmacevtske družbe leto 2023 začele relativno slabo, saj so vlagatelji v odboju iskali hitreje rastoča podjetja. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic ter manjšega deleža finančnih trenutno predstavlja varen otok v viharnem delniške morju, a klici zaradi (pre)dragih tehnoloških delnic postajajo vse glasnejši. A na drugi strani imamo novo vročo AI zgodbo. Obveznice so v 2022 imele najslabše leto v zadnjih 50ih letih. 2023 bo za obveznice precej boljše leto cikel dvigov obrestnih mer se bliža koncu, inflacija se umirja in oboje veča privlačnost obvezniških naložb. Za potrpežljivega vlagatelja so to časi, ko nadaljuje z dodajanjem obstoječim pozicijam, tako na delniških kot obvezniških trgih.
