Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Obveznice krojile gibanje delniških indeksov
Skok zahtevanih donosov državnih obveznic je pretekli teden dodobra razburkal borzno dogajanje. Po tem, ko so bile obveznice skozi dolgo obdobje ekstremno nizkih obrestnih mer in posledično zelo nizkih zahtevanih donosnosti potisnjene v kot, se je v zadnjem letu in pol to ekspresno spremenilo.
Celotni globalni trg obveznic je občutno večji od delniškega trga. Dogajanje na trgu obveznic v primerjavi s pogosto iracionalnimi delniškimi trgi navadno bolje odraža stanje in pričakovanja glede prihodnosti na finančnih trgih in v gospodarstvu. Donosnosti državnih obveznic so osnova za določanje t.i. netvegane stopnje donosa (ang. risk free rate), na podlagi katere so nato vrednotene vse vrste naložbe in pričakovanja vlagateljev. Veliki premiki na trgu obveznic lahko predstavljajo tudi tveganje za možne šoke v finančnem sistemu, kar smo v zadnjem letu dni videli že dva krat – najprej ob nenadnem porastu zahtevanih donosnosti britanskih državnih obveznic novembra lani, nato pa še v mini bančni krizi v ZDA, ko so morale banke za zagotavljanje likvidnosti svoje naložbe v državne obveznice prodajati z velikimi izgubami, česar nekatere regionalne ameriške banke niso preživele.
Iz vseh zgoraj opisanih razlogov ne čudi, da je bilo dogajanje na glavnih svetovnih borzah pretekli teden v veliki meri zaznamovano z gibanjem zahtevanih donosnosti najbolj spremljanih obveznic, ki so v skladu s pričakovanji glede (strožje) denarne politike, poskočile na najvišje nivoje v zadnjih 16 letih – zahtevana donosnost na 10 letno ameriško obveznico je v petek dosegala 4,8 %, podobno nemško 2,89 %, slovensko pa 3,75 %.
Presenetljivo močan trg dela
A ekonomski podatki še naprej kažejo, da se svetovno gospodarstvo na strožje pogoje zadolževanja prilagaja bolje od pričakovanj. Še zlasti to velja za ZDA, kjer so najnovejše številke iz trga dela v petek močno presenetile. Število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA se je septembra povečalo za 336.000, kar je bilo kar dva krat več od napovedi ekonomistov, ki so pričakovali, da se bo poletno sproščanje napetega trga dela nadaljevalo tudi v september. Borze so na podatke reagirale precej zmedeno. Najprej so se v luči predvidevanja, da močan trg dela pomeni več prostora za strožjo denarno politiko, zahtevane donosnosti obveznic dodatno zvišale, cene delnic pa upadle. Nato pa je zadnje ure petkovega trgovanja sledil odboj borznih indeksov. Razlog za takšno reakcijo gre deloma iskati v podatku, da se kljub še zmeraj napetem trgu dela, rast plač v ZDA umirja, kar pomeni manjši pritisk na inflacijo. Predvsem pa je to še en dokaz, da so trgi na kratek rok pogosto iracionalni ter podvrženi informacija, ki se zgolj zdijo pomembne, a na daljše obdobje nimajo pomembnega vpliva. Indeks S&P 500 je buren teden zaključil s pozitivnim izkupičkom in pridobil 0,5 %.
Italijanski javni dolg znova pod drobnogledom
Tudi dogajanje na evropskih borzah so diktirala gibanja najbolj spremljanih obveznic. Največ pozornosti so deležne državne obveznice Italije, ki je zaradi visokega javnega dolga in nizke gospodarske rasti že dolgo znana kot ekonomski bolnik Evrope. Zahtevana donosnost na 10 letno italijansko državno obveznico je splezala že prek 4,90 %. Na zmanjšano zaupanje v italijanski javni dolg je ob zaostrenih razmerah na globalnem trgu, vplivala še vest, da je italijanska vlada zvišala napoved javnofinančnega primanjkljaja. Evropski delniški indeksi so pretekli teden zaključili z rahlimi pocenitvami.
Boljše številke na Kitajskem, ki pa še ne nujno pomenijo okrevanja
Medtem, ko so bile kitajske borze pretekli teden zaradi praznikov zaprte, zadnji ekonomski podatki iz Kitajske kažejo, da se gospodarska aktivnost nekoliko pobira. Po vrsti spodbujevalnih ukrepov, ki jih je avgusta uvedla kitajska vlada, se je malenkost umirilo upadanje prodaje novih nepremičnin, a za oznanitev konkretnejšega okrevanja na trgu nepremičnin in gospodarske rasti je še prezgodaj.
NASVET ZA VLAGATELJE
Dvigi obrestnih mer so večinoma končani. A politike centralnih bank ostajajo glavni dejavnik na kapitalskih trgih. Inflacija se umirja, a centralne banke menijo da je upad prepočasen zato so pripravljene na dodatne ukrepe. Trg dela ostaja močan in svetovno gospodarstvo vztraja v območju rasti. Mehak pristanek je osnoven scenarij, čeprav se zadnje tedne zopet krepijo stagflacijski strahovi. Vlagatelji vračunavajo obrat politike obrestnih mer, kar centralne banke potiskajo v drugo polovico 2024 in ta zamik lahko predstavlja tveganje za trge. Globalne oziroma ameriške tehnološke delnice so drage in predvsem zaradi tega ostajamo pri delniških naložbah previdni in bolj konzervativni. Obvezniške naložbe, predvsem zaradi vrha v ciklu dvigovanja obrestnih mer ter premika proti območju, kjer bo donos obveznic višji od inflacije pridobivajo na privlačnosti. Ohranjamo razpršen pristop s periodičnim povečevanjem naložb. Globalno razpršen portfelj skozi Generali Galileo, Generali Bond, Generali Prvi izbor ali Generali Globalni je najboljši odgovor na povišana vrednotenja na eni ter upočasnjevanje svetovnega gospodarstva na drugi strani. Med posameznimi skladi ohranjamo priporočilo za sklad zdravstva in demografskih trendov Generali Vitalnost. Zdravstvo je ugodno vrednoteno, obenem se kažejo nekatere dobre zgodbe, kot je prodor AI v zdravstvo ter razmah zdravila za debelost. Ameriške delnice zaradi višjega deleža tehnoloških delnic in pretekle rasti trenutno izgledajo ranljive, zato je na tej točki smiselno kak evro dobička iz tehnoloških ali ameriških delnic preusmeriti v druge, manj tvegane naložbe, kot so Generali Bond ali Generali MM. A ob morebitne popravku tečajev bo tu nastala nakupna priložnost, saj je zaradi razvoja tehnologije ter AI priložnosti temeljna priložnost ostaja nespremenjena. Kitajske delnice špekulativno ostajajo privlačne, a večji paket pomoči in reform izgleda vse bolj premičen in izmuzljiv cilj, zato se postavlja vprašanje, ali vztrajati pri taki špekulativni naložbi ali pa bi bilo bolje sredstva premakniti drugam.
