Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge in aktualne nasvete za vlagatelje.

 

 

Pregled dogajanja:

Pandemija še naprej ostaja ena glavnih zgodb kapitalskih trgov. Krepi se razkorak med državami, ki pospešeno in uspešno cepijo in kjer pandemija izgublja zalet, ter državami, ki so pri cepljenju v zaostanku in s tem neuspešne ter zaradi tega ostajajo močne omejitve javnega življenja . V prvi skupini držav so ZDA, VB, tudi Izrael kot vzorčni model. Hitrejše odpiranje prinaša večji optimizem in boljše gospodarske kazalce. V Evropi in Latinski Ameriki, kjer pandemija ne pojenja, pa je zaradi zaprtja še naprej najbolj na udaru storitveni sektor, kjer omejitvam še ni videti konca, cepljenje pa se, ob vse bolj intenzivnem prerekanju med državami, nadaljuje počasneje od želenega.

Ameriški stimulus je prišel do večine gospodinjstev. Pozornost se zdaj usmerja na infrastrukturni del, kjer je prejšnji teden ameriška administracija predstavila plan financiranja infrastrukturne in zelene »renesanse« ZDA. Najbolj bode v oči dvig korporativnih davkov iz nivoja 21 % na 28 %. To bi znižalo dobiček na delnico podjetje iz S&P za osem odstotkov v 2022, kar gotovo ni vračunano v cene. Poleg tega ameriška finančna ministrica nakazuje željo po minimalni obdavčitvi globalnih korporacij. Premik pri slednjemu bi bil dobrodošel, saj imajo ravno velike korporacije najmanjši delež svojih dobičkov v obliki davka, bo pa ta ukrep naletel na velik lobistični pritisk, zato je njegovo morebitno sprejetje oddaljeno vsaj v 2022. A oba ukrepa nakazujeta to, kar trg kaže že nekaj časa. Marže multinacionalk, še posebej s področja tehnologije, bodo težko šle višje, kar lahko nekoliko zavre rast trgov.

Trgi v razvoju so marca beležili v primerjavi z razvitimi trgi, predvsem na račun Kitajske, zelo slab mesec. V donosnosti so zaostali za dobrih šest odstotnih točk. Kitajske oblasti še naprej kažejo željo po zmanjšanju likvidnosti in zaostrovanju pogojev najemanja kreditov, zaradi česar lahko pričakujemo počasnejšo rast na borzah, saj so vlagatelji postali bolj previdni in z nižjimi pričakovanji.

Pretekli teden ni postregel z novimi premiki na obvezniških trgih. Ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju 1,7 % letnega donosa, nemška 10-letna pa na nivoju okoli -0,3 % donosa. Večjih premikov v naslednjih tednih ne pričakujemo, bodo pa za nadaljnje dogajanje pomembni tako inflacijski kot tudi makroekonomski podatki v naslednjih mesecih, saj so prvi vlagatelji že začeli špekulirati o morebitnem prvem dvigu obrestnih mer konec leta 2022.

Kapitalski trgi so se po pretresu v zvezi s Archegos Capital management umirili. Največjo luknjo so našli pri banki Credit Suisse, izpuhtelo je približno pet milijard. A trga pretirano to ni zanimalo, saj so pretekli teden znova prišla v ospredje tehnološka podjetja, ki so bila najuspešnejša panoga znotraj globalnega indeksa. Tehnološka podjetja so uspela potisniti ameriški indeks S&P nad nivo 4000 točk, kar je nov zgodovinski mejnik. Na drugi strani palice, v rdečem polju negativne donosnosti, so se znašle panoge osnovne potrošnje, zaradi strahu pred upadom marž kot posledica rasti cen vhodnih surovin ter bivše reflacijske zgodbe, predvsem energija in tudi finance, čeprav obe panogi ostajata letos z naskokom najdonosnejši.

Razkritje podrobnosti ameriškega infrastrukturnega stimulusa še naprej krepi interes za delnice podjetij iz področja industrije in tudi oskrbe, a obenem hiter pregled borznih kazalcev omenjenih panog pokaže, da je precej pozitivnih novic že vračunanih v cene, zato pot navzgor ni zagotovljena vsem.

Veseli nadaljnja krepitev tečajev delnic evropskih avtomobilistov, saj je panoga zelo pomembna, ne samo za evropski delniški trg, ampak tudi za evropsko in slovensko gospodarstvo. Tudi zadnji prodajni podatki za prvo trimesečje so razveseljivi. Prodaja raste, na primer Volkswagen v ZDA celo več kot 20 %. Najhitreje raste prodaja hibridov in električnih vozil, kjer se marža hitro izboljšuje. Zdaj podjetja sama napovedujejo, da bodo električna vozila prav tako donosna kot tista z bencinskimi/dizelskimi motorji, kar je bilo še pred pol leta le utvara v modelih analitikov. To povečuje negativen pritisk na cene nafte, ki se je stabilizirala nekaj pod 60 dolarjev za sod. Verjamemo, da bistvenih premikov v naslednjih tednih ne bo.

Sezona rezultatov za 1. četrtletje se hitro približuje in že tradicionalno smo videli nekaj pred objav, ki so pozitivno presenetile. A iz tega še ne smemo vleči pretiranih zaključkov, saj tradicionalno pred objavijo predvsem podjetja, ki bodo pozitivno presenetila. Dolar ostaja na nivoju nekaj pod 1,20 dolarja za evro in pretiranih premikov v naslednjih dveh tednih ni za pričakovati. Oči bodo naslednje tedne uprte v inflacijske kazalce in morebitno preseganje pričakovanj bi zopet lahko okrepilo reflacijsko trgovanje.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so previdni. Panoga se je stabilizirala in za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Kljub rasti donosnosti obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja še naprej mizerni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe.

Razpršitev portfelja je nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo se omenjata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Še vedno pa ostajata kot zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.