Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Bliža se konec poletja in zadnji avgustovski teden vnaša novo dinamiko na kapitalske trge. Pandemija se krepi v Evropi in ZDA. Vlade zaenkrat ne napovedujejo tako ostrega zapiranja kot lansko leto, a polarizacije družbe o omejitvah javnega življenja, obveznem cepljenju ter omejitvah za necepljene in konstantno spreminjajoča se pravila, ki včasih veljajo le dober teden, onemogočajo napovedovanje in s tem delajo poslovno okolje nepredvidljivo. Gospodarski kazalci v Evropi so dosegli svoj vrh in se ohlajajo, a zaenkrat ostajajo krepko v pozitivnem območju. Večje poslabšanje beležimo v ZDA, kjer je bil vrh dosežen pred tedni, a vseeno tudi številke v ZDA ohranjajo pozitiven predznak. Skrbi predvsem Azija, kjer je trenutni val pandemije zelo prizadel nekatere proizvodno usmerjene države. Skrbijo logistične verige in dostop do nekaterih sestavnih delov ter surovin. Geopolitika oziroma razplet afganistanske zgodbe še ni povsem zaključen, a posledice se že kažejo. Amerika izgublja vpliv na bližnjem vzhodu in v Aziji, Kitajska in Rusija sta ga okrepili. Evropa in politične stranke so že na okopih zaradi morebitnega novega migrantskega vala. Septembra sledijo volitve v Nemčiji, kjer nasledniki Merklove iz stranke krščanskih demokratov še naprej izgubljajo in so sedaj skoraj poravnani s socialnimi demokrati finančnega ministra Olafa Scholza, ki bi ga vse več Nemcev rado videlo kot naslednjega nemškega kanclerja. SPD pridobiva na račun zelenih in levice, kar krepi levo sredino, a glasovi krščanskih demokratov odhajajo na desnico. Razplet in prihodnja koalicija ostajata neznanka in s tem vpliv na bodočo evropsko politiko, ki sodeč po zadnjih letih težko doseže kakršenkoli konsenz. Zato se obeta vroča politična jesen.
Kitajska država in partija nadaljujeta s »preoblikovanjem« poslovnega okolja v katerem delujejo njihova največja tehnološka podjetja. To še naprej zmanjšuje interes vlagateljev za kitajske delnice, ki ostajajo pasivne in čakajo, da se zadeve umirijo. Centralni bankirji so začeli vsakoletno srečanje v Jackson Hole v ZDA. Obeti dviga obrestnih mer ter omejevanje super likvidne politike vzbuja nemir na trgih, a znaki iz gospodarstev, kjer se pokoronski bum umirja, vlagatelje navdajajo z upanjem, da bo zmanjšanje likvidnosti zelo postopno in v manjšem obsegu od prvotnih ocen. Centralne banke in njihova denarna politika ostajajo najbolj opazovan in hkrati težko napovedljiv del trgov, kakšen pa bo rezultat tokratnega sestanka bomo videli konec meseca. A implikacije in s tem premike, ki jih to lahko prinese na trg, tudi kratkoročno, so lahko precejšnje.
Kapitalski trgi ostajajo zaradi poplave likvidnosti še naprej v rekordnih območjih. Obveznice ostajajo blizu rekordno nizkim donosnostim, popravljenim za inflacijo, donosi so krepko negativni. Ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju približno 1,26 % letnega donosa, medtem ko je podobna nemška blizu 0,50 % negativnega donosa. Posledično evropski in ameriški delniški trgi rastejo še naprej. Čeprav smo v zadnjem tednu videli manjšo, nekaj odstotno korekcijo, pa v seštevku in v nekaj daljši perspektivi le-to ne pomeni nič. Letošnja donosnost ameriških delnic, merjenih v evrih, presega 20 %, Evropa ne zaostaja bistveno z dobrimi 17 %. A tu je razkorak med posameznimi evropskimi državami precejšen, saj med glavnimi trgi najbolj zaostaja Španija z 10 % donosnostjo, prednjačita pa Francija z dobrimi 20 % in Švedska z več kot 24 %. Tudi slovenski delniški trg letos prinaša odlične rezultate, saj je indeks SBI TOP eden najdonosnejših na svetu s skoraj 32 % donosom, svoje pa so dodale še skoraj 6 % dividende. Vse te visoke številke močno odstopajo od zgodovinskih povprečij in so posledica ohlapne denarne politike. Vlagatelje sicer navdušujejo in krepijo njihov optimizem, a morali bi jih narediti previdnejše, saj take stopnje rasti niso vzdržne in ne morejo trajati v nedogled. Lep primer tega so azijski delniški trgi, kjer so letos donosi ničelni na Japonskem in negativni na Kitajskem. Slika je bila še konec februarja povsem obratna, saj je takrat kitajski trg v le 2 mesecih ustvaril več kot 10 % donos, nekatera tehnološka podjetja pa več kot 20 %, a se je nato s posegi kitajskih oblasti slika krepko zasukala in kitajske delnice so se spremenile v grdega račka ter močno zaostale za ostalim svetom. To kaže, da je potrebno periodično prodati nekaj zmagovalcev in poiskati naložbene priložnosti v zapostavljenih naložbah, saj le-to prinese nadpovprečne donose. Oziroma, kdo sedaj pobere nekaj dobička z mize in ponovno uravnoteži portfelj, ravna kot skrben gospodar.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja se umirjajo a višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in delnice volatilne. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja ali pa bodo centralne banke omejile likvidnost. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
