Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Novi teden prinaša nekaj pozitivnega razpleta in še več negotovosti. Tudi trgi, ki so hitro nadoknadili manjši popravek z začetka septembra, so tako v tej negotovosti našli nove razloge za skrb. Zato se nadaljuje trgovanje v relativno ozkem rangu.
Centralne banke s svojo politiko sproščenega kreiranja denarja skrbijo, da je likvidnost dobra in da tečaji ostajajo visoki. Pričakovanja o nekem nedorečenem bodočem zmanjšanju likvidnosti, predvsem skozi zmanjšane nakupe obveznic trenutno bolj skrbijo vlagatelje v obveznice daljše ročnosti, a vseeno je trg v precejšnjem ravnovesju. Sliko kvarijo le vedno bolj ponorele cene energije in vedno več neznank, ki jih te visoke cene vnašajo v ekonomske modele in predvidevanje. A pojdimo od začetka.
Dogodek tedna je razplet nemških volitev, ki je bil po odzivu sodeč pozitiven za delniški trg. Socialdemokrati so zmagovalec volitev, a prednost je manjša kot v napovedih. Vlado bodo verjetno sestavili z zelenimi in liberalci, kar prinaša malo bolj sproščeno politiko zadolževanja kot tudi mehkejši pristop v Evropi, obenem pa bolj strogo okoljsko politiko in hitrejši prehod k čistejšim virom energije. A vse skupaj bo zmerno in postopno, kar je dobro za Evropo.
V ZDA je senat sprejel okleščen infrastrukturni zakon, ki namenja več kot 1000 milijard za obnovo iztrošene in starajoče se infrastrukture. Sedaj demokrati pripravljajo nov paket, 3500 milijard težak zakon, ki se ukvarja predvsem s socialo, a ta zakon bo precej večji zalogaj, saj je nepriljubljen pri republikancih.
A tako nemške volitve kot infrastrukturni zakon imata kratkoročno precej manjši vpliv kot rastoče cene plina in elektrike. Cene megavatne ure za dobavo v prihodnjem letu so presegle 120 evrov tudi v Srednji Evropi, cene za 2023 pa so prav tako 100 % višje od dolgoletnega povprečja. Prav tako še naprej naraščajo tudi cene plina in zadnje dni je dogajanje začelo skrbeti tudi borzne vlagatelje. Kitajska že izvaja manjše redukcije, a prihajajoča zima obeta nadaljnje poslabšanje položaja, ki skupaj s slabšimi ekonomskimi kazalci nakazuje možnost recesije z dvojnim dnom.
Tudi položaj v logističnih verigah se ne izboljšuje, ogledalo pa je trenutna situacija v Veliki Britaniji, kjer avtomobilisti čakajo dolge ure pred praznimi bencinskimi črpalkami. Zaradi pomanjkanja voznikov so vse bolj prazne tudi trgovine in trgovinske organizacije bijejo plat zvona, da je ogrožen božič. Očitno prihaja račun za pretirano tiskanje denarja, saj vse več denarja išče enako ali manjšo razpoložljivo količino dobrin, kar s seboj prinaša rast cen in inflacijo. Vse bolj se zdi da bo inflacija višja precej daljše obdobje, kot to napovedujejo centralne banke. To je prestrašilo tudi vlagatelje na obvezniških trgih, ki želijo zmanjšati svojo izpostavljenost do obveznic.
Energenti in inflacija ponovno postajata glavna tema razmišljanja vlagateljev. Rast cen energentov in pričakovanja o višji bodoči inflaciji sta prestrašili vlagatelje na obvezniških trgih, ki želijo zmanjšati svojo izpostavljenost do obveznic. Zato smo ta teden, v nasprotju s pričakovanji iz prejšnjega, videli precejšnje premike na obvezniških trgih. Ameriška 10-letna obveznica je prebila mejo 1,5 % donosa, nemška 10-letna pa se je spustila pod -0,20 % in se približuje 0 %. Delniški trgi so to zaenkrat dobro absorbirali, a občutek varnosti je varljiv, saj lahko pričakujemo skok volatilnosti in s tem večja nihanja na trgih. A močnejši popravek se zaradi likvidnosti, ki ga zagotavljajo centralne banke, zaenkrat vseeno zdi manj verjeten.
S korekcijo na obvezniških trgih smo tudi na delniškem trgu videli popravke v panogah, ki se po definiciji obnašajo kot obveznice, se pravi v panogi oskrbe ter v nepremičninskem sektorju. Edina dodatna negativna panoga je bilo zdravstvo, kjer se razpoloženje slabša zaradi govoric in pričakovanj, da morda tokrat reforma, ki omejuje cene zdravil in storitev le uspe. Najuspešnejša je bila panoga energije, ki je zaradi rasti cen nafte in plina zabeležila skoraj 10 % tedenski skok. Sledile so finance, kjer pričakovanja o višji prihodnji inflaciji krepijo interes predvsem za bančne delnice. Delnice energetskih podjetij so zaradi relativno nizkih vrednotenj in visokih dividendnih donosov trenutno ena izmed bolj vročih naložb, saj dalj časa bodo trajale visoke cene, večji je potencialni izplen za vlagatelje. Na drugi strani vidimo, da se stvari hitro lahko »sfižijo«. Vse glasnejše govorice po novem poizkusu reforme zdravstvenega sistema v ZDA, ki je že večkrat neslavno propadla, so močno načele zaupanje v panogi in vlagatelji so bili prodajno razpoloženi. Morebiten uspeh reforme bi precej oklestil dobičke in nizka vrednotenja bi izginila. A ker se bo ta zgodba vlekla še precej časa, bo negativen sentiment v panogi ostal z vlagatelji dalj časa, kot si to udeleženci trga želimo. Med trgi v razvoju velja omeniti kitajski trg, ki si je zadnji teden malo opomogel od šoka zaradi Evergranda. Kriza se počasi širi tudi na nekatera druga nepremičninska in gradbena podjetja, a ukrepi kitajskih oblasti k nadzorovani demontaži Evergranda dajejo upanje, da bo negativen efekt omejen in ga večina manjših udeležencev ne bo močno občutila. Na drugi strani Turčija še naprej sprejema populistične ekonomske odločitve, ki povzročajo močno drsenje turške lire proti ostalim globalnim valutam.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zadnji teden zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, predvsem energija zadnje tedne neustavljivo raste, in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
