Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Stanje na trgih se je umirilo. Po korekciji v začetku oktobra je pretekli teden prinesel olajšanje. Trgi so se zopet okrepili in vlagatelji umirili. Položaj se sicer bistveno ni spremenil, a zmanjšan pritok slabih novic je deloval blagodejno. Še naprej je glavna tema politika centralnih bank in njen odziv na rastočo inflacijo na eni strani ter slabšanje makroekonomskih podatkov na drugi. Petkov podatek s trga dela v ZDA, ko je število novo zaposlenih namesto pričakovanih 500.000 doseglo le 194.000 je sicer presenetil vlagatelje, a obenem je upad nezaposlenosti nakazal, da ljudje v trenutnem okolju aktivno ne iščejo zaposlitve in s tem ohranjajo pritisk na rast plač, saj ostaja pomanjkanje pravih kadrov še naprej ena največjih težav podjetjih. Rast plač bi lahko okrepila inflacijske pritiske, ki jih analitiki in centralni bankirji še naprej označujejo za začasne. A močna rast cene energije in nekaterih surovin nakazuje, da se bo višja inflacija vlekla vsaj do pomladi, lahko pa še precej dlje v 2022.
Višje cene energentov in materialov bodo sedaj podjetja začela počasi vgrajevati v cene svojih izdelkov in storitev. Prav tako ostajajo odprti izzivi v logističnih verigah, kjer se nadaljuje pomanjkanje nekaterih sestavnih delov, največkrat se izpostavlja polprevodnike, a manjkajo tudi nekateri bolj preprosti sestavni deli. Cene energentov so se v Evropi umirile in znižale po izjavi Putina, da bo Rusija Evropi zagotovila zadostne količine plina, a ostajajo zelo volatilne, pa se zima ni niti začela. Evropske vlade se deloma zatekajo k omejevanju rasti cen, deloma k prepričevanju prebivalcev, da je to zgolj začasne narave, a vse skupaj ne vzbuja velikega zaupanja. Energetske težave se v večjem obsegu kot Evropi nadaljujejo na Kitajskem.
Centralna oblast je vladam posameznih pokrajin naročila, naj povečajo izkop premoga in proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah, obenem pa omejila nekatere energijsko zelo potratne dele industrije. Zato se je npr. močno podražil aluminij. Skratka v tem povezanem oziroma globaliziranem svetu so aktivnosti povezane in ena poteza lahko povzroča težave na drugem koncu. Kako hitro bomo splezali iz luknje, ki je nastala po koronskem odprtju gospodarstev ter posledično pomanjkanju zaradi skoka porabe, ostaja odprto vprašanje.
Ameriški senat je uspel vprašanje omejitve zadolževanja prestaviti na december, podobno se je zamaknilo tudi vprašanje 3.500 milijard težkega paketa oživljanja ekonomije, kjer politične volje po sprejemu zaenkrat ni. Če k temu dodamo še željo po reformi zdravstvenega sistema ter bližino vmesnih ameriških volitev v kongres in senat, ki po anketah lahko premeša razmerja moči, potem bo letos Božiček res zelo zaposlen.
Kapitalski trgi so pretekli teden okrevali. Upad obvezniških trgov in s tem rast obrestnih mer dolgih obveznic se je umiril, prav tako rast dolarja, oboje kot posledica bolj umirjenih pričakovanj o zategovanju likvidnosti ter nižji bodoči inflaciji. Ali imajo ta pričakovanja tudi realno osnovo bomo videli v prihajajočih tednih, a njihov namen je zaenkrat uspel. Energetski trgi ostajajo nervozni in pozornost se je zadnje dni usmerila bolj na nafto, ki je po napovedi OPEC+, da ne bo spreminjal napovedane proizvodnje, nafto potisnila nad 80 dolarjev za sod. Energetski sektor tako ostaja najbolj donosen del globalnega indeksa z rastjo nekaj pod 3 %, sledita pa mu finance in široka potrošnja. Finance ostajajo glavni izbor vlagateljev kot panoga, ki nudi zaščito pred inflacijo in nadpovprečne donose v primeru dviga obrestnih mer. Tehnologija je tokrat v zlati sredini v zelenem območju rasti. Tu je potrebno narediti razliki med tehnološkimi giganti FAANG in manjšimi tehnološkimi podjetji, ki bi bila resnično bolj prizadeta ob dvigu obrestnih mer, saj bi vlagatelji zahtevali višje bodoče donose, medtem ko bi tehnološki velikani dvig previharili kot vsako drugo podjetje. Edini rdeči panogi pretekli teden ostajata oskrba ter nepremičnine. Izpostavimo lahko še zdravstvo, kjer vlagatelji še naprej ocenjujejo verjetnost uspeha zdravstvene reforme, vse skupaj pa krepi negativen sentiment v panogi. Na kitajskem trgu smo videli močan odboj delniškega trga, predvsem tehnoloških delnic, ki so bile najbolj prizadete v zadnjih mesecih. Na eni strani je bila kazen za tehnološko podjetje Meituan v višini 550 milijonov nižja od pričakovanj, kar so vlagatelji sprejeli kot popuščanje kitajskih oblasti, na drugi strani so nekatere delnice postale res poceni, kar je privabilo vlagatelje, ki iščejo cenejše a bolj tvegane naložbe. Odboj je bil silovit, ali bo tudi vzdržen pa ostaja odprto vprašanje. Splošna ocena je, da regulatoren pritisk kitajskih oblasti še ni končan, tako da lahko še naprej pričakujemo močno nihanje kitajskih delnic. A za potrpežljivega in dolgoročno naravnanega vlagatelja se tu odpirajo nakupne priložnosti. Na obvezniškem trgu donosi obveznic še naprej počasi rastejo. Ameriška 10-letna obveznica je tako prebila nivo 1,6 % letnega donosa, enaka nemška pa se je z -0,10 % negativnim donosom povsem približala ničli. Donose še naprej poganjajo ugibanja o inflaciji in časovnih rokih morebitnega dviga obrestnih mer, zato lahko še naprej pričakujemo precejšnja nihanja.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
