Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Sredina oktobra, ki je pregovorno eden najslabših mesecev za investicije, je prinesla nove borzne rekorde. A disonanca med trgi in ekonomijo postaja vse večja. Analitiki in ekonomisti se pogovarjajo le še o naraščajočih cenah surovin, naraščajočih problemih v logistiki in posledično višji inflaciji. Centralni bankirji skušajo najti odgovor na te težave, zato je govor o omejevanju likvidnosti vse glasnejši, a trgov vse to ne zanima.
Dobri rezultati tretjega četrtletja in solidne napovedi za naprej vlagatelje spodbujajo, da presežno likvidnost usmerjajo na kapitalske trge. Za primerjavo, prihranki prebivalstva pri slovenskih bank so dosegli že skoraj 24 milijard evrov, podjetij pa še 8,4 milijarde. Obe številki sta rekordni in hitro naraščata. Banke imajo denarja na pretek, čeprav so obrestne mere negativne. To je bilo še pred nekaj leti nepojmljivo. Ljudje tudi ne trošijo, zadnje čase predvsem, ker se dobave podaljšujejo in blaga v nekaterih kategorijah ni, pa tudi podjetja ne najdejo pravih investicijskih idej. To znižuje pričakovano rast BDP.
V zadnjem tednu sta razočarali tako Kitajska kot tudi Južna Koreja, prav tako so se v Nemčiji napovedi precej znižale, a za razliko od azijskih konkurentov, so Nemci popravili pričakovanja za leto 2022 navzgor. Naslednje leto je precej v oblakih, a vseeno se sliši lepo, da bo v prihodnje bolje. Retorika centralnih bank se zadnje dni spreminja. Manjkrat se pojavlja besedna zveza, da je inflacija prehodna in vse bolj prihaja v ospredje spoznanje, da bo leto 2022 leto precej povišane inflacije. To s seboj prinaša izzive v plačni politiki, saj trg dela v ZDA in Evropi, ki se spopada s pomanjkanjem primerno usposobljenega kadra, lahko pričakuje še bolj zaostrene razmere.
Krepitev pričakovanj o zaostrovanju likvidnostne politike FED in ECB motijo nadaljnje slabšanje že prej omenjenih ekonomskih kazalcev, zato se uveljavlja opozorilo oziroma prepričanje, da FED in ECB obrestnih mer pretirano ne moreta dvigniti, brez da bi močno zavrla že tako upočasnjeno pokoronsko okrevanje. Skratka položaj ostaja izredno kompleksen in zdrs v stagflacijo ni izključen. Zdi se, da centralne banke v tej točki nimajo več dobrih odločitev, ampak izbirajo zgolj še samo med manj slabimi.
Kapitalski trgi v nasprotju s pričakovanji dosegajo nove rekorde. Povod so dobri poslovni rezultati, ki so boljši od pričakovanj, predvsem pa podjetja napovedujejo solidno rast tudi v prihodnje. Rast je široka in glavni akterji niso isti, kot v pomladansko-poletnem obdobju. Zadnje dni gre predvsem na račun financ, energije in selektivnih, bolj tehnološko usmerjenih, podjetij. Eno takih podjetij je Tesla, od katerega je model 3 prvič najbolj prodajan avto v Evropi, tudi v konkurenci motorjev z notranjim izgorevanjem. Delnica je tako skočila in podjetje preseglo magično mejo 1.000 milijard tržne kapitalizacije. In to zgolj v 11 letih. Tesla se uspešno izogiba pomanjkanju čipov, ki močno pestijo konkurenco, predvsem japonske pa tudi evropske in ameriške avtomobiliste.
Na drugi strani je Facebook, ki je objavil slabše rezultate, a se delnica drži solidno zaradi napovedanega rekordnega 50 milijard težkega odkupa lastnih delnic. Facebook predvsem pesti izguba mlajših uporabnikov, ki v manjšem številu odpirajo račune, obenem pa na njem preživijo še manj časa. Zaradi tega je sektor komunikacij potisnil v rdeče območje, kot edini negativni sektor v preteklem tednu.
V ospredju ostajajo oskrba, zaradi naraščajočih cen energije in zaradi dviga pričakovanj o omejevanju likvidnosti in s tem rasti obrestnih mer pa sektor finance. A zmagovalec minulega tedna je bila panoga zdravstva, ki je porastla za več kot tri odstotke, in sicer predvsem po zaslugi dobrih rezultatov poslovanja in privlačnih vrednotenj v panogi. Energija je tokrat ostala nekoliko zadaj, a nafta na nivoju 85 dolarjev za sod in pričakovanja, da jo bomo kmalu videli na 100 dolarjev za sod dvigujeta špekulativno naravo trgovanja z delnicami energetskih podjetij. Dejstvo ostaja, da so vrednotenja v panogi še naprej privlačna in morebitna rast cen nafte na 100 dolarjev bi to privlačnost le še povečala, zato te delnice ostajajo zelo privlačne. Nas pa v naslednjih dneh čaka poplava objav rezultatov poslovanja, tudi preostalih tehnoloških velikanov, kar bo trgu določilo smer. Kitajske napovedi o uvedbi davka na nepremičnine in ugibanje o davku na luksuz še naprej sporoča, da se razmere še niso stabilizirale. A vseeno se zdi, da je najhuje minilo za internetne velikane, zato so njihove delnice zopet našle kupce. Na trgih v razvoju se pozornost zadnje dni usmerja v Turčijo in Južno Ameriko. Turška lira je v prostem padu, saj vlagatelji nimajo več potrpljenja za vmešavanje politike v dnevne odločitve centralne banke in nižanju obrestnih mer ob skokoviti rasti inflacije, ki presega 20-odstotno letno. Podobna zgodba se odvija v Braziliji, tudi tam zgrešena ekonomska politika ne najde odgovora na pokoronske izzive in brazilski delniški trg se je znašel med najslabšimi letos, saj je po 20-odstotnem upadu padel v območje medvedjega trenda. In to navkljub močni zastopanosti naftnih in surovinskih podjetij v indeksih. Obvezniški trgi še naprej izgubljajo oziroma zahtevane donosnosti še naprej rastejo. Inflacijska pričakovanja se krepijo in so dosegla najvišje nivoje po letu 2013. Ameriška 10-letna obveznica se tako približuje 1,7% donosnosti, podobna nemška obveznica pa komaj še vztraja v negativnem območju. Problem obveznic je, da imajo zaradi visoke inflacije realno donosnost (minimalna popravljena za inflacijo) močno negativno kar močno pritiska predvsem na zavarovalnice in pokojninske sklade.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.
Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti.
Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ – kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju zaradi političnega tveganja (zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo je težko predvideti poslovanje podjetij ) ostajajo tvegani in zaradi tega manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje.
Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
