Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Zadnji oktobrski teden je bil razburljiv z vidika političnega dogajanja, a vseeno se na trgih ni zgodilo prav dosti v smislu spremembe smeri. Vsekakor je bil glavni dogodek sestanek G20 v Rimu, ki mu je sledil okoljski vrh v Glasgowu. Medtem, ko se politiki na takšna srečanja prevažajo v privatnih letalih in pri tem pokurijo ogromno fosilnih goriv ter obenem ljudstvu pridigajo, da bo treba biti prizanesljivejši do okolja, pa se zdi, da ti vrhovi z imaginarnimi cilji nimajo več tako široke množice poslušalcev kot nekoč. Ljudi zanimajo bolj vsakdanji problemi kot so inflacija, dragi energenti in pomanjkanje določenega blaga v trgovinah. A poleg okoljskih dogovorov je bil eden izmed sklepov vrha v Rimu tudi potrditev globalnega korporativnega davka v višini 15%. Ali bo to kakorkoli spremenilo bilance ameriških tehnoloških podjetij bomo še videli, trg v tem zaenkrat ne vidi problema.
V Evropi se še naprej ukvarjajo z visokimi cenami energentov in kot posledica le tega se ustvarja nek nov razkol med tistimi, ki bi nuklearno energijo uvrstili med zelene, obnovljive vire, in tistimi, ki so strogo proti tej razvrstitvi. Med slednjimi so tudi pričakovani bodoči člani nemške vlade, ki je še kar naprej v nastajanju (in bo verjetno še nekaj tednov).
Vseeno delniških trgov na novih rekordnih vrednosti nič ne more ali ne zna ustaviti. Negotovost v gospodarstvih narašča, a rast delniških trgov to le še podžiga. Glavni dejavnik je politika centralnih bank in ugibanja, kdaj in kako bodo zmanjšali likvidnostno injekcijo ter dvignili obrestne mere.
Trenutna pričakovanja v ZDA gredo v smeri dveh dvigov v letu 2022, medtem ko Lagardova in ECB še naprej komunicirata, da pred letom 2023 dviga obrestnih mer v Evropi ne bo. Takšna še naprej ohlapna denarna politika, strma rast cen surovin – predvsem energentov – in težave v dobavnih verigah so dejavniki, ki dražijo tudi končne izdelke in podžigajo inflacijo. Rastoča inflacija in ohranjanje nizkih obrestnih mer centralnih bank vlagatelje silijo iz obvezniških in denarnih trgov v delnice. Krog je tako sklenjen in teče že nekaj časa. Kaj lahko prekine krogotok denarja ostaja odprto vprašanje, a zaenkrat nanj ni odgovora. FED bo verjetno prvi, ki bo omejil likvidnost in sredi naslednjega leta dvignil obrestne mere, a vse to je že vračunano v tečaje.
Največja neznanka ostaja inflacija, ki je dokončno izgubila pridevnik »prehodna«. Vse več modelov sedaj upošteva precej povišano, 4% inflacijo za celotno leto 2022. Močan dejavnik za povišano inflacijo so visoke cene energije, ki naj bi po napovedih vztrajale vsaj naslednjih šest mesecev. Očitno se bodo vlagatelji v obvezniških in predvsem denarnih naložbah morali navaditi, da bodo tudi v naslednjih mesecih predvsem izgubljali.
Ta dni je bilo zanimivo dogajanje na Japonskem, kjer so parlamentarne volitve na novo določile razmerja. Zmagovalka volitev, liberalna stranka, je dobila večino v parlamentu, s tem pa naj bi se nadaljevala ohlapna ekonomska politika s ciljno inflacijo postavljeno na 2%. Vlagatelji so to nagradili z močnejšim skokom japonskih delnic, ki pa od začetka leta ostajajo med manj donosnimi, še posebej v primerjavi z Evropo in ZDA.
Kitajske delnice ostajajo z vidika vlagateljev nadpovprečno tvegane in s tem manj privlačne za globalne vlagatelje, kar se odraža na delniških indeksih in na njihovem zaostajanju za ostalimi razvitimi trgi. Težave nepremičninskega trga se nadaljujejo. Gospodarska rast se upočasnjuje in nad vodo jo držijo storitve, a v luči najnovejših lokalnih omejitev se zdi, da bi kitajska lahko zdrsnila v tehnično recesijo.
Rezultati poslovanja so v zadnjem tednu večinoma pozitivno presenečali, še posebej v Evropi in v panogah oskrbe, energije, financ, materialov pa tudi zdravstva in industrije. Tudi tehnološka podjetja se držijo odlično, malo pa skrbi napoved Amazona, da bo višje stroške cen izdelkov in logistike pokril iz rezerv, kar naj bi negativno vplivalo na marže. Bomo videli. Prodajna rast Appla se umirja, nasprotno pa Tesla nezadržno raste in Musk je najbogatejši Zemljan. Tudi v prihajajočih tednih bistvene spremembe v dinamiki podjetij ne pričakujemo, zato bo pozornost usmerjena na centralne banke in njihove poteze glede umika likvidnosti. Še več pozornosti pa inflacijskim podatkom. Slednja je tudi faktor, ki lahko pošteno premeša karte. Obveznice, še posebej dolge z ročnostjo nad 10 let, ostajajo manj privlačne in v negativnem trendu, razmerje evro/dolar pa ostajata stabilna na razmerju 1,16 dolarja za evro.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijo, mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.
Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temeljijo na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačni, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni.
Negotovost v tehnološkem sektorju in azijskih trgih vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj in drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ, in sicer kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna.
Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska oziroma trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij.
Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj ohranja privlačnost naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
