Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
November je prinesel nove rekorde. Kapitalski trgi na krilih likvidnosti še naprej rastejo. Zasedanje FED-a je prineslo napoved zmanjšanja likvidnosti, tako da bo FED zdajšnje nakupe obveznic v višini 120 milijard mesečno zmanjševal po 15 milijard na mesec in tako poleti 2022 prenehal z nakupi. Verjetnost dviga obrestnih mer se je po tej objavi zmanjšala. Podobno komunicira tudi ECB, ki pa napoveduje, da v letu 2022 gotovo ne bo dviga obrestnih mer, odkupi in s tem spodbujanje likvidnosti pa zaenkrat ostajajo nedotaknjeni.
V ZDA so potrdili infrastrukturni zakon, ki zagotavlja novih več kot 1000 milijard za investicije. Dejansko je za infrastrukturo namenjenih le dobra polovica zneska, vse ostalo so manjši projekti iz različnih področij, ki so jih politiki pripeli na zakon, da so ga uspeli spraviti skozi kongres in senat. A ta sredstva so dala nov zagon trgu.
Tudi malo pozabljena pandemija v zadnjih tednih pridobiva na moči. Očitno cepivo že po nekaj mesecih oslabi in število okužb je v močnem porastu praktično povsod v zahodni Evropi. To sicer sovpada s tradicionalno sezono prehladov in gripe, kar negativno vpliva na bolnišnične kapacitete. Posledično vidimo, da se zapiranje javnega življenja vrača na mize politikov, ki bodo z zapiranjem gospodarstva zopet vplivali na ekonomske trende. V ospredje se pojavlja vprašanje, koliko likvidnosti lahko v takem okolju centralne banke sploh umaknejo.
Cene energentov in materialov ostajajo visoke, kar še naprej krepi inflacijska pričakovanja. Retorika centralnih bank se je spremenila v smeri, da pričakujejo povišano inflacijo skozi celotno naslednje leto, a v drugi polovici leta 2022 naj bi pritiski popustili in inflacija naj bi se umirila. A ker inflacija ostaja ena izmed najbolj nepredvidljivih ekonomskih kategorij, je ugibanje o drugi polovici leta 2022 nesmiselno. Nafta ostaja nad 80 dolarjev, saj OPEC+ ni okrepil črpanja, kar je zelo zanimivo in očitno so se po umiku ZDA iz Afganistana geostrateške pozicije nekoliko spremenile. Čeprav je Bidnova administracija močno pritiskala na povečanje črpanja so zalivske države ostale enotne in pokazale, da si želijo višjih cen – govori se o 100 dolarjih za sod. Tudi v Evropi cene plina in elektrike po popravku v zadnjih nekaj tednih nadaljujejo počasno pot navzgor. Še naprej omejene dobave plina iz Rusije in napovedano bolj mrzlo vreme vzbujata precejšnje nelagodje tako pri potrošnikih in tudi pri politikih.
Nakazana želja kitajskega predsednika Xi Jinpiga, da bi s spremembami zakonodaje rad postal novi Mao, dosmrtni predsednik, vzbuja nelagodje med zahodnimi vlagatelji. Plenarno partijsko zasedanje bo konec tedna postreglo z novimi usmeritvami za državo, a zaenkrat poteka srečanje za strogo zaprtimi vrati. Vlagatelji in posledično tudi kapitalski trg ostajajo previdni.
Kapitalski trgi so po že omenjenem zasedanju FED-a močno obrnili smer. Pridobile so tako delnice kot tudi obveznice. Zahtevani donosi ameriških obveznic so se zaradi znižanja pričakovanj o dvigu obrestnih mer precej znižali in ameriška 10-letna obveznica se trenutno giblje v rangu okoli 1,45 %, nemška pa okoli -0,26 %. To je precejšen premik v zadnjem tednu. Tudi dolar se je nekoliko okrepil in se nahaja na nivoju 1,15 dolarja za 1 evro. Na delniški trgih so v ospredju ameriške in evropske delnice, medtem ko predvsem Azija zaostaja.
Rezultati 3. četrtletja, ki se počasi zaključujejo, še naprej skrbijo za boljši odziv v Evropi in ZDA. Presežena pričakovanja in izboljšane napovedi se najbolje poznajo v IT panogi, medtem ko so se precej znižala predvsem pri materialih, kjer naj bi Kitajska znižala porabo surovin. Rdeča nit objav rezultatov so tudi logistični izzivi, ki se bodo po pričakovanjih nadaljevali še vsaj do sredine naslednjega leta in močno vplivajo na nekatera podjetja. Še posebej je to očitno pri osnovnih potrošnih dobrinah, kamor spadajo največja »gospodinjska« podjetja, kot so npr. Nestle, Henkel ali P&G. Vsem je skupno, da cene vhodnih surovin rastejo hitreje kot končne cene, kar stiska njihove marže. Ko k temu dodamo še težave pri logistiki, je bil negativen odziv vlagateljev pričakovan. Na nivoju podjetij velja omeniti Alphabet (Google), ki je po dobrih rezultatih postal novo podjetje, vredno več kot 2.000 milijard. Meji 1.000 milijard pa se pospešeno približuje še eno tehnološko podjetje – Nvidia – njihova delnica je v zadnjem mesecu zrastla iz 200 na 300 dolarjev. Med vlagatelji še naprej poleg tehnoloških delnic ostajajo priljubljene tudi delnice Pfizerja, ki je z napovedjo uspešne nove tablete za boj s covid-19 povzročil dvig za dobrih 10 odstotkov. Na drugi strani so delnice ostalih proizvajalcev cepiv, kot sta Moderna in Biontech, upadle za 20 in več odstotkov. Če gre za daljši trend ali pa še naprej zgolj za velika nihanja v panogi, ki je bila nekoč znana po večji stabilnosti, bomo šele videli, a dejstvo ostaja, da so delnice velikih farmacevtskih podjetji še naprej poceni.
Sprejetje infrastrukturnega zakona v ZDA je prebudilo nekoliko zamrlo zanimanje za delnice industrijskih podjetij, a pot navzgor je tu selektivna in zaradi visokih vrednotenj v primerjavi s preteklostjo relativno omejena. Pozornost se tako ohranja na energijo, oskrbo in finance, kjer nižja vrednotenja in proti inflacijski igri ostajajo glavno gonilo interesa vlagateljev.
NASVET ZA VLAGATELJE
Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijo, mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj še celotno naslednje leto. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultati skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj in drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska oziroma trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
