Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Bliža se konec leta in počasi se že začenja božično razpoloženje. Pred tem nas sicer še čaka nakupno razpoložen Črni petek, ki pa se je razvlekel že na teden ali dva popustov. To bo dobrodošlo v obdobju, ko se zaradi rasti pandemije zopet zapira evropsko gospodarstvo. Avstrija je tako šla v polno zaprtje za vse, o podobnem razmišlja tudi Nemčija. A ker nova vlada šele nastaja, se zadeve odvijajo nekoliko počasneje. Slaba epidemiološka slika Evrope vzbuja skrbi, da so optimistične napovedi za zadnje četrtletje in začetek leta 2022 preveč optimistične, še posebej, ker je bilo veliko upanja vloženega v normalno decembrsko poslovanje in ker je december za trgovce, gostince in še marsikatero drugo dejavnost najpomembnejši mesec v letu.
Mogoče je prav zato ECB poudarila, da dviga obrestnih mer v 2022 ni pričakovati, obenem pa namignila, da se sproščena denarna politika lahko nadaljuje, odvisno od razmer, ki bodo v gospodarstvih. Novi stari predsednik Fed ostaja Jerome Powell, kar so trgi sprva sprejeli z navdušenjem, kasneje pa se je navdušenje ohladilo. Politika Fed tako ostaja na začrtani poti. Dodajanje likvidnosti nameravajo ustaviti do jeseni 2022, obenem pa trg še vedno pričakuje vsaj en dvig obrestne mere v drugi polovici 2022. A nepredvidljiva inflacija lahko plan obrne na glavo. Razlike med analitiki pri napovedih za 2022 so precejšnje. Od pričakovanj, da se bo inflacija umirila v sredini 2022 do pričakovanj, da je Fed zamudil pravi trenutek za dvig obrestne mere in da izgublja nadzor nad inflacijo. Tudi sprejetje novega investicijskega načrta v ZDA, t.i. »Zgradi nazaj boljše«, ki prinaša investicije v infrastrukturo, a po drugi strani nima zagotovljenega financiranja za vso porabo, poraja vprašanje, kako namerava ameriška administracija financirati vse te projekte. Ob višjih obrestnih merah bo deficit poskočil in financiranje bo še težje. Zato je Fed, podobno kot ECB in ostale centralne banke, ob vseh nakopičenih dolgovih držav v precejšnjem precepu.
V Evropi visoke cene energentov še naprej povzročajo sive lase. Severnega toka očitno do pomladi ne bo, saj certificiranje zaradi birokratskih (in političnih) preprek ni zaključeno. V ponedeljek je tako propadel eden največjih dobaviteljev električne energije v Veliki Britaniji z 1,7 milijona potrošnikov. Težave očitno niso končane in zima bo napeta. Precej dramatično je tudi v Turčiji, kjer kombinacija svojeglave denarne politike in nižanja obrestnih mer v obdobju več kot 20 %-letne inflacije s seboj prinaša močan padec vrednosti turške lire, ki je ta teden izgubila še 10 % v primerjavi z evrom.
Kapitalski trgi se kljub vsem pretresom držijo dobro. Tečaji so blizu rekordov, v zadnjem tednu so zopet zasijale nekatere tehnološke delnice kot sta Amazon in Apple, ki sta dosegla nov rekord. Apple obljublja v 5 letih povsem avtonomen samo-vozeč avto, Amazon pa se zdi zmagovalec boja med trgovci in ponudniki plačilnega prometa. Po napovedi, da bo iz svoje platforme v Veliki Britaniji odstranil Viso, je podobno zagrozil še za celotno ZDA. Močna korekcija, ki je sledila, je močno znižala tečaje vseh največjih ponudnikov plačilnega prometa, tako Vise, Mastercarda kot tudi npr. Paypala. Vlagatelji spoznavajo, da visoke marže in drage storitve niso vzdržne in da bo v prihodnosti potrebno znižati cene storitev, saj konkurenca postaja močnejša, pa tudi klasične banke vračajo udarec. Nasploh so se banke pozitivno odzvale na dejstvo, da politika Fed ostaja nespremenjena. Večje premike smo beležili še v energetski panogi, kjer OPEC+ kaže nestrinjanje s koordinirano sprostitvijo naftnih zalog več držav (ZDA, Kanada, japonska, Koreja, itd) z namenom znižanja cen. Ocena analitikov je, da bi tako posredovanje imelo le zelo kratkoročen vpliv na cene nafte, tako da lahko zadnji padec kar krepko pod nivo 80 dolarjev za sod razložimo predvsem s strahom po zmanjšanju porabe zaradi ponovnega zapiranja javnega življenja v Evropi in s tem povezano manjšo porabo.
Zadnje dni so vlagatelji v delnice iz področja zdravstva zadihali nekoliko lažje, saj se kaže predlagana zdravstvena reforma kot manjši popravek, ki ne bo bistveno spremenil razmerij in s tem ne bo povzročil pritiska na marže podjetij. Podobno vlagatelje razveseljujejo predvsem evropska podjetja iz panoge oskrbe, saj je tekoče poslovanje zelo dobro, še bolj optimistične pa so napovedi za prihodnja leta, tudi zaradi prehoda na bolj zelene vire energije. A tečaji delnic se na to zaenkrat odzivajo zelo medlo, kar ustvarja nakupne priložnosti.
Gledano regionalno je zadnji teden največje razočaranje gotovo Kitajska. Ko se je zdelo, da bodo kitajske tehnološke delnice končno lahko povrnile del izgubljenega, saj je pritisk partije in države popustil, pa so jim zagodli rezultati. Največji podjetji, kot sta Alibaba in Baidu, sta objavili slabše rezultate od napovedi. Še večje razočaranje so zelo previdne in znižane napovedi za prihodnje. Očitno je spor z državo pustil posledice in tudi spremenil dinamiko na trgu. To je prineslo 10 in več odstotne upade nekaterih delnic, ki so iz privlačno vrednotenih postale sedaj manj zanimive in z bolj megleno prihodnostjo.
Obvezniški trgi še naprej ponujajo močno negativne realne donose, na krajših ameriških obveznicah je ta negativen realni donos blizu 6 % in je večji kot v obdobju visoke inflacije konec 70-ih. Ponovno imenovanje Powella je prineslo večji premik tudi obvezniškim trgom, predvsem pa dolarju. Ameriška 10-letna obveznica je tako znova v območju 1,66 odstotnega letnega donosa in kaže znake, da bi se lahko premaknila višje proti 1,75 %. Še močnejši je bil skok dolarja v primerjavi z evrom, kjer se je tečaj spustil na 1,12 dolarja za evro. To je sicer dobro za evropske izvoznike, a obenem vzbuja napetosti v odnosih med državami, tako da se pojavlja vprašanje, kdaj bo tudi ECB prisiljena odreagirati.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gibanje trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so nezanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi reforme ameriškega zdravstvenega sistema manj privlačna, a zdi se da bo reforma manj temeljita kot se je zdelo pred nekaj meseci. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij, ki se je z zadnjimi rezultati tudi dejansko poslabšalo. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
