Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Za nami je zelo pester in nihajev poln teden. Pandemija in Omikron sta v ekonomije in na trge vnesla novo spremenljivko, ki je dodatno otežila odločanje politikom in centralnim bankam ter posledično seveda vlagateljem. Novice o novem sevu so zaenkrat še precej skope, a kot kaže je manj nevaren, kar pomeni, da nižji % pozitivnih oseb rabi bolnišnično obravnavo. Če se bo čez nekaj tednov to pokazalo kot resnično, potem je to odlična novica za svetovno gospodarstvo, a obenem to verjetno pomeni hitrejši tempo zategovanja likvidnosti in mogoče tudi hitrejši dvig obrestnih mer. To se lahko izkaže za grenko – sladko novico za trge, ki bi prinesla močne rotacije delnic zmagovalcev pandemije v delnice, ki stavijo na odpiranja, pa tudi na zategovanje likvidnosti in višje obrestne mere. Položaj je skrajno zapleten in vlagateljem močno otežuje odločanje. Nihanje na trgih zadnje dni je samo odraz te zapletene situacije.
Nemška koalicijska pogodba je končno podpisana, kar pomeni, da bodo novi obrazi nadaljevali kontinuiteto, vse nove spremembe pa bodo »zmerne«. Glavna tema čez novoletne praznike bo seveda pandemija in zaprtje javnega življenja. S tem pandemija ostaja glavna politična in ekonomska tema že drugo zimo zapored v Evropi. V ZDA se več ukvarjajo z inflacijo, ki šele sedaj močneje prihaja v ospredje tudi v Evropi. Cene energentov kljub korekciji na trgih ostajajo visoke. Cene surove nafte pa so se vrnile na nivo 70 dolarjev za sod. Nova nemška vlada bi postavila minimum cene CO2 kuponov, kar je slednje dodatno podražilo, in posledično še dvignilo cene plina ter elektrike. Pričakujemo lahko precej visoko inflacijo, krepko na 5 %, v naslednjih nekaj mesecih, odločilna bo tako pomlad. Logistični izzivi v nabavnih verigah ostajajo veliki. Število čakajočih ladij pred ameriškimi pristanišči na zahodni obali (npr. Los Angeles) še naprej narašča. A ker se presežno povpraševanje, ki je nastalo v pokoronskem odprtju, nekoliko umirja se zdi, da so se logistične težave zmanjšale. Apple tako poroča o manjšem povpraševanju po pametnih telefonih kar zmanjšuje pritisk predvsem na proizvajalce polprevodnikov.
V Aziji se zdi, da težave nikakor nočejo izginiti. Saga največjega nepremičninskega podjetja Evergrand se nadaljuje in bo kot kaže v kratkem pripeljala do stečaja. Zaradi spodbujanja likvidnosti in zaupanja je kitajska centralna banka znižala t.i. stopnjo RRR, to so obvezne rezerve kitajskih bank in s tem dala likvidnostno injekcijo pešajočemu kitajskemu gospodarstvu. Verjetno to ne bo dovolj, a vseeno bolje kot nič. Težave se nadaljujejo tudi na kapitalskih trgih, kjer kitajske oblasti še naprej zategujejo zanko okoli tehnoloških podjetij in zahtevajo, da se vrnejo v kotacije kitajskih borz, obenem pa ameriški nadzorni organi zahtevajo dostop do njihovih nadzornikov, do katerega koli podjetja, ki kotira na ameriških borzah. Očitno je, da Kitajska temu ne bo popustila, tako da se nam v srednjeročnem obdobju, 1-2 let, obeta umik kitajskih delnic z ameriških in uvrstitev le-teh na kitajske borze. To je močno prestrašilo vlagatelje, saj je ameriški trg najbolj likviden in prijazen do malih vlagateljev, medtem ko je kitajski relativno zaprt, nepregleden, hiper reguliran in predvsem omejen le na velike tuje igralce. Panika je pripeljala do močnih padcev in potem odboja, a kitajske tehnološke delnice ostajajo izrazito tvegana in nihajoča naložba, ki se je vlagatelji zaenkrat vse bolj izogibajo, čeprav so vrednotenja v primerjavi s potencialom rasti postala zelo privlačna.
Evropski in ameriški delniški trgi so po močni korekciji na »črni petek« pretekli teden večinoma okrevali in se zopet zelo približali novim rekordom, nekatere delnice pa so se prebile celo na nove višave. Opazna je bila močna rotacija iz preteklih zmagovalcev v nove ali pa stare, zapostavljene zgodbe. Tehnološke delnice so zaostale in nekatere celo nadaljevale s korekcijo, medtem ko so industrija, finance, potrošne dobrine in še nekatere, beležile lepe rasti. Okrevale so tudi delnice v energetskem sektorju in panogi oskrbe. Največji popravek smo videli pri prej visokoletečih tehnoloških delnicah, kjer so vrednotenja najvišja, obenem pa so občutljiva na morebiten dvig obrestnih mer. Tveganje dviga obrestnih mer je močno negativno vplivalo še na nekatere delnice, ki se včasih obnašajo kot obveznice, npr. telekomunikacije. AT&T in Verizon, dva največja ameriška komunikacijska operaterja, sta se v zadnjem tednu ali dveh močno pocenila in vrednotenja so postala izredno nizka. A strah ima velike oči in delnici sta trenutno nepriljubljeni. Podobno se dogaja tudi operaterjem v Evropi, le v nekoliko manjšem obsegu. Tudi na obvezniških trgih vztraja nadpovprečna nihajnost, a vseeno manjša kot na delniških trgih. Ameriška 10-letna obveznica ponuja tako 1,43 % donos letno, nemška 10-letna pa -0,39 % letni donos. Ob rastoči inflaciji obedve nudita približno 5 % realni negativni letni donos, kar ostaja zgodovinsko eno najslabših obdobij za dolgoročne vlagatelje. Dolar ostaja na nivoju med 1,13 in 1,14 dolarja za evro, kar zaradi izvoznikov odgovarja ECB, a obenem raste tveganje, za večji premik na valutnih trgih, če in ko zopet presenetijo centralne banke.
NASVET ZA VLAGATELJE
Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, tveganem razvoju pandemije in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, deloma industrije, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so privlačna, a vlagateljev tudi zaradi občasnega govora o reformah nekako ne prepriča. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost. Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo ter grožnje z umikom kotacij delnic z ameriških borz sentiment vlagateljev izrazito negativen. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
