Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Septembra je konec in prišel je oktober. Oba meseca pa sta pri vlagateljih nepriljubljena, saj po končanem poletnem zatišju prinašata volatilnost in popravek. Letos ni nič drugače, je pa skrb vlagateljev zaradi kopice neravnovesij v svetovni ekonomiji tokrat večja.
Glavni igralec na trgih ostajajo centralne banke s svojo zelo ohlapno denarno politiko. Skrbijo, da je likvidnost dobra in da se poplava denarja nadaljuje ter posledično ohranja nizke obrestne mere. Čeprav smo po zadnjem sestanku videli manjši skok obrestnih met predvsem pri obveznicah daljše ročnosti, pa obresti skozi prizmo zadnjih 20 let ostajajo ekstremno nizke. Vidimo, da inflacija tudi iz ust centralnih bankirjev postaja vse bolj »lepljiva«, kar pomeni, da bo očitno ostala povišana tudi v letu 2022. Beseda prehodno tako dobiva novo časovno dimenzijo, saj očitno prehodno postaja celotno leto 2022. Ocene, da bi se lahko inflacija v naslednjem letu gibala med 3,5 % in 5 % na letnem nivoju za razvite ekonomije, se v luči zadnjih izzivov zdi nizka.
Namreč cene energentov v Evropi in na Kitajskem rastejo še naprej. To s seboj prinaša rast cen industrijskih izdelkov, kar se na koncu prelije v višje cene za končne potrošnike. Cene energentov v Evropi so po rasti v zadnjem tednu dosegle nove rekorde in Bloombergov surovinski indeks, ki meri 23 najpogosteje uporabljenih energentov in surovin, je v ponedeljek dosegel najvišji nivo v zgodovini in presegel ekscesne vrednosti iz 2008 in 2011. Rast plina se seli še čez Atlantik, v ZDA. Svetovno gospodarstvo je globalizirano do te mere, da samotnih otokov ni več. Sprememba v Evropi ali Aziji ima posledice tudi v ZDA in obratno. Letošnja zima bo velik izziv tako za potrošnike kot tudi za industrijo. Države se problema lotevajo na različne načine, a vsi bi nekako nadzirali cene. A problem je, ker dobrin, v tem primeru plina in elektrike, ni dovolj. Cene lahko zamrznemo, a če plina in elektrike ni, ju pač ni. Potiskanje vedno večje količine denarja v omejeno količino dobrin do drugačnega rezultata kot je inflacija cen dobrin ne more pripeljati. Že v Jugoslaviji smo ugotovili, da to ne deluje, a zgodovinski spomin zahodnih držav te lekcije držav izza železne zavese ni vzel.
Pri energiji gre še za strateške napake pri prehodu na zeleno. Prestop bi moral biti postopen, a ker se hiti z izpolnjevanjem podnebnih ciljev in posledično zapiranjem vsega, kar temelji na fosilnih gorivih, bomo ceno plačali vsi skupaj v prihajajočem obdobju. Zaradi višjih cen energentov podjetja se znižujejo pričakovanja, kar slabša zaupanje gospodarstvenikov in napovedi prihodnje gospodarske rasti.
Dodatne težave še naprej povzroča trganje logističnih verig. V Združenem kraljestvu še naprej vlada veliko pomanjkanje voznikov tovornjakov. Vojska je začasno zapolnila vrzel in omilila krizo, a blago še naprej stoji na ladjah, v pristaniščih in skladiščih, kar vse bolj ogroža božično-novoletno sezono, ki je za trgovce z naskokom najbolj pomembna. To ni problem samo Velike Britanije. To je globalni problem. To je problem centralnih bank, ki so ustvarile toliko denarja iz nič. Zakaj bi nekdo vozil tovornjak, če lahko rudari Bitcoine, igra spletne igrice ali je vplivnež (ang. influencer) in pri tem zasluži več. Pri prehodu v digitalno družbo smo očitno pozabili, da v življenju še vedno večinoma potrebujemo otipljive stvari, ki jih nekdo izdela in potem dostavi.
Trgi so se odzvali na izzive omenjene v prejšnjem odstavku s padcem. Dolgo pričakovana korekcija je tu. Enostavno se je nabralo preveč tveganj, da bi trg lahko nadaljeval z rastjo. Evergrande in kitajski nepremičninski sektor še naprej vnašata nemir na svetovne trge, saj ni jasno, kako bo propad Evergranda vplival na ostale igralce na trgu ter tudi globalno. Določeni lokalni igralci prav tako ne zmorejo odplačevati obveznosti in pomanjkljiva komunikacija kitajskih oblasti problem lahko potencira.
Izzivi v logističnih verigah in visoka vrednotenja so začela pritiskati tudi na največja tehnološka podjetja, ki tokrat očitno ne bodo zadržala trga na rekordnih vrednostnih. Facebookov izpad sistema v ponedeljek je pokazal krhkost IT sistemov in odvisnost ekonomije od digitalnih orodij. Padec FB je bil s 5 % sicer velik, a nič dramatičnega v luči rasti v zadnjih 12 mesecih. A IT panoga je v zadnjem tednu daleč najslabša panoga z več kot 5 % upadom. Sledijo ji še panoge široke potrošnje in komunikacij s 3,5 % upadom, v obeh panogah pa so močni igralci s področja e-trgovine, digitalizacije in IT na splošno. Edina panoga v zelenih številkah s 3 % rastjo je energija, kar je posledica rasti cen energentov. Rahlo negativen donos so sicer pridelale panoge financ, oskrbe in nepremičnine, vsem pa je skupno, da veljajo za panoge nadpovprečno odporne na inflacijo. Inflacija tako postaja eden glavnih dejavnikov na trgu in očitno se bo selitev kapitala iz tehnološkega sektorja v energijo, finance in oskrbe nadaljevala, saj so vse tri panoge še naprej podpovprečno zastopane v portfeljih vlagateljev. Trend, ki je bil začet poleti se bo tako po našem mnenju nadaljeval, saj visoke cene energentov sploh še niso vračunane v cene delnic podjetij iz panog energije in oskrbe. Obenem so vrednotenja v obeh panogah zmerna in dividende privlačne.
Kljub naraščajoči nihajnosti obvezniškega trga pa so obrestne mere gledano dolgoročneje še zmeraj nizke in tudi zadnji teden ni prinesel velikih sprememb. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je 1,5 %, podobne nemške pa okoli -0,21 %. V prihajajočih tednih lahko pričakujemo počasno rast donosnosti, predvsem zaradi višje inflacije. Realni donosi bodo še naprej močno negativni. Dolar je nekoliko pridobil in se premaknil na nivo 1,16 dolarja za evro. Močan dolar nekoliko preseneča, a zdi se da je dosegel nivo, kjer bo na podlagi trgovanja preteklih dveh let le stežka še kaj pridobil, razen če se na trgu razvije močna korekcija in se bodo vlagatelji umikali v varnejše ameriške zakladne menice.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temeljo na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačni, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik.
Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni in trgi drsijo v korekcijo. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga.
Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.
Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zadnji teden zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope.
Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
