Krivulja

Svet se vrti, vreme se spreminja in finančni vrtiljak rotira z različnimi hitrostmi. Včasih je normalno, da se indeksi spreminjajo z več odstotki. Spet drugič premike merimo v stotinkah odstotka.

Zadnjih nekaj tednov smo priča bolj slednjemu, sploh na obvezniških trgih, četudi smo ravno sredi objav monetarne politike centralnih bank. Te so bile v preteklosti sprožilec sprememb. A zadnja novinarska konferenca evropske centralne banke je bila povsem dolgočasna in so jo trgi hitro prebavili in pozabili. Se je pa razvnela prava nevihta v skodelici kave, ko se je na trgu razširila govorica, da namerava japonska centralna banka (BOJ) odpraviti politiko cilja 10-letne zahtevane donosnosti pri 0 odstotkih. A tresla se je gora in rodila se je miš. Guverner BOJ Haruhiko Kuroda je namreč v svoji izjavi le nekoliko sprostil sprejemljiv koridor odstopanja od cilja. Povečal ga je za 5 bazičnih točk, na +/- 0,1 odstotka.

S tem pa se pozornost usmerja k ameriški centralni banki (Fed). Če na tej točki zanemarim kvalitativno in kvantitativno analizo gospodarstva, politike, geopolitike in drugih faktorjev ter se osredotočim samo na interpretacijo ameriške krivulje donosnosti, hitro ugotovim, da se je naklon krivulje v zadnjem letu izjemno sploščil. V prevodu bi to pomenilo, da trg ne pričakuje več veliko dvigov obrestnih mer. Ocenjuje se celo, da je optimalna obrestna mera 10-letne ameriške obveznice blizu 3 odstotkom. To je tudi v sozvočju s pričakovanji drugih članov Fed. Ob tej predpostavki lahko pričakujemo še največ štiri dvige obrestnih mer. Kar ob kvartalnem tempu pomeni še eno leto. Če bi izključili tržne faktorje, krivulja že kar nekaj časa kaže na veliko verjetnost recesije.

A ponudba in povpraševanje imata močan vpliv na »netvegane« papirje. Na eni strani je ponudba bolj ali manj znana in fiksna. Na povpraševanje pa vplivajo tudi faktorji, ki ne temeljijo na makroekonomski osnovi. Želja po varnosti (1.) je včasih večja kot ekonomska smiselnost (primer je bežanje v nemške in švicarske obveznice v času strahu pred razpadom evra). Varne obveznice služijo tudi kot oblika zavarovanja (2.) v primeru špekuliranja z izvedenimi finančnimi inštrumenti. K temu lahko dodamo še špekulativne sklade, ki izkoriščajo razlike v obrestnih merah (3.) med različnimi državami. Tipičen par sta japonski jen in ameriški dolar. Vstopiš v kratko pozicijo (izposodiš si) 10-letne japonske obveznice, kjer ti centralni bankir obljubi, da ne bo večja od 0. Sredstva pa investiraš v 10-letno ameriško pri slabih 3 odstotkih. Za maksimizacijo dobička pa še aktivno upravljaš valutna tveganja.

A finančni svet s takimi operacijami postaja izjemno prepleten in Kuroda ima lahko kdaj tudi večji vpliv na ameriško krivuljo kot ameriški guverner Powell. Zanj bo današnja komunikacija Fed pravi lakmusov papir suverenosti centralne banke, saj je predsednik Trump dvige obrestnih mer že kritiziral. Dvom v centralno banko pa lahko vihar spusti iz skodelice.