Aktualno
Krka je pregrela Ljubljansko borzo
|Na krilih cene novomeškega farmacevta je SBITOP postal tretji najbolj donosen na svetu
Vročinski val, ki je zadnje dni zajel Slovenijo, je vročico prinesel tudi vlagateljem na Ljubljanski borzi. Globalno gledano (upoštevajoč lokalno valuto) je do konca prejšnjega tedna index SBITOP trenutno tretji najbolj donosen na svetu!
Pred njim sta letos po donosnosti samo argentinski in turški borzni indeks, merjeno v evrih, pa je SBITOP na petem mestu. Večino zaslug za to rast lahko pripišemo delnicam Krke, ki so letos vlagateljem prinesle že 36-odstotni donos.
Nad rekordom izpred krize
Cena, ki se je dotaknila psihološke meje 150 eur, je tako močno presegla rekord iz norega leta 2007, ko je cena Krke poskočila na 129 eur in kasneje po poku borznega balona na balkanskih borzah zdrsnila vse do 45 eur.
Tokrat takšnega padca seveda ne bo, saj so makroekonomski podatki razmeroma dobri, takrat gnil finančno-bančni sistem, ki je v letu 2007 povzročil veliko finančno in ekonomsko krizo, pa je danes veliko bolj zdrav.
In, kaj je povzročilo takšno rast delnic Krke ? Farmacevtska družba razmeroma dobro posluje že od nekdaj, pa vendar take rasti v tako kratkem času ne pomnimo. Na hitro lahko za rast tečaja naštejemo tri glavne razloge. Eksplicitna rast tečaja se je iz ravni okoli 125 evrov začela konec maja in kaj hitro je cena – v slabem mesecu dni – zrasla za približno 15 odstotkov.
Da se je prek tujega člana Ljubljanske borze, angleško-češke borzne družbe Wood & Co., pojavil večji kupec, ki dnevno kotira večje količine delnic Krke, se je med borznimi posredniki šušljalo že kmalu po začetku rasti tečaja.
Novi delničar iz tujine
Ko je bilo spremembe mogoče videti tudi v delniški knjigi Krke, so se govorice izkazale za resnične. Med 50 največjimi delničarji Krke se je pojavil fiduciarni račun luksemburške izpostave ameriške banke J.P. Morgan. Kdo je končni lastnik, skrit za tem računom, je nemogoče ugibati, verjetno pa gre za enega izmed ameriških investicijskih skladov z naložbeno politiko robnih trgov oziroma frontier markets.
Drugi vzrok bi lahko bil ta, da je na skupščini delničarjev, ta je bila sredi julija, predsednik uprave Krke Jože Colarič v svojem letnem nagovoru dodatno razveselil delničarje. Krka ob polletju posluje zelo dobro. Skupina Krka je namreč v prvem polletju leta 2024 ustvarila prihodke od prodaje v višini 985,4 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, in 221,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 30 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Velik del rasti čistega dobička sicer izvira iz pozitivnih tečajnih razlik, vendar pa to dejstvo kupcev delnic, ki so se odločili za nakup na podlagi ocene poslovanja prvega polletja, očitno ni preveč vznemirilo.
Zadnji vzrok za rast tečaja delnice do 150 eur pa gre seveda iskati v potrjeni dividendi v višini 7,5 evra. To je, kot že tolikokrat napisano, v primerjavi z obrestno mero za bančne depozite odlična donosnost. Z zanimanjem bomo torej spremljali, kako se bodo kupci delnic Krke obnašali po 23. juliju, ko delnica ne bo več prinašala pravice do dividende.
