Aktualno
Leta 2014 so bile dovoljene sanje …
Zlati, srebrni oziroma beli labod bi lahko opisali dogajanje na obvezniških trgih v letu 2014. Razlog, zakaj je labod obarvan v svetlejše in bogatejše barve, tiči v nasprotju »zloglasnega« črnega laboda, poznanega predvsem iz številnih knjig in člankov, ki popisujejo dogajanje v zadnji finančni krizi. Torej govorimo o nasprotju izjemno negativnega dogodka, ki se statistično ne bi smel primeriti. Ko so se leta 2013 delale strategije za leto 2014, si je bila vsa finančna javnost enotna v napovedi postopne normalizacije na trgu obrestnih mer, pri čemer bi se te začele zviševati. A realnost je bila povsem v nasprotju s pričakovanji. Splošni obvezniški indeks v Evropi se je v letu dni zvišal za slabih 11 odstotkov. To je narisalo nasmeh na obraz mnogih bankirjev, zavarovalničarjev ter drugih investitorjev v obveznice.
Če razdelimo celotno ustvarjeno donosnost indeksa, ugotovimo, da je bilo samo okoli 25 odstotka donosa ustvarjenega iz naslova kupona. Preostalih 75 odsotnih točk pa je bilo posledica znižanja zahtevanih donosnosti izdajateljev članic. Referenčna zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice se je znižala z 1,92 odstotka na 0,56 odstotka konec leta. še bolj pa so se odrezale obveznice španije, Italije, Portugalske in Slovenije. Grčija pa je ostala Grčija. V prvem delu leta odlično. V drugem pa je že tradicionalna politična negotovost povsem preplašila investitorje, ki sedaj s kopico dvomov in strahov pričakujejo parlamentarne volitve v začetku 2015.
Treba pa se je zavedati, da je bilo leto 2014 naduspešno. Da bi v naslednjem letu ponovili donose letošnjega leta, je tudi v teoriji praktično nemogoče. Zato se bo po dolgih 30 letih skoraj neprekinjenega bikovega trga počasi treba zbuditi iz sanj konstantne rasti cen obveznic in s tem napihovanjem celotnega donosa. V najboljšem primeru lahko pričakujemo, da bo letni donos primerljiv kuponskemu. To bi pomenilo letno donosnost okoli 1,2 odstotka.
Je pa življenje v realnosti bolj pisano, kar bi lahko kazalo, da se verjetnost za prihod laboda temnejše barve spet povečuje. Pogled na bazično makroekonomsko sliko v Evropi kaže, da praktično vsi kazalniki dajejo oporo nizkim obrestnim meram. Bi pa aktivacija kakršnega koli velikega monetarnega, fiskalnega ali drugega političnega ukrepa hitro spremenila trenutne zaključke.
Tako bo leto 2015 v znamenju iskanja novega ravnotežja na trgu, saj se kažejo v Evropi prvi znaki aktivacije kvantitativnega popuščanja, investicijskega paketa, povečanje trošenja zaradi nizke cene nafte ter določeni napredki v razreševanju geopolitične negotovosti. Zato bo imela Evropska centralna banka zelo kompleksno delo pri ohranjanju stabilnega obvezniškega trga.
Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj
