Medved je tu

Pred komaj dvema mesecema so bili naslovi v medijih polni optimizma in Trump je tvital o novem rekordu na ameriških borzah. Sredi decembra je slika skoraj povsem obrnjena. Rdeča barva prevladuje na borzah in strah pred upočasnjevanjem gospodarstev vse bolj najeda zaupanje vlagateljev. Optimizem po 90-dnevnem odlogu dodatnih ameriških carin na kitajsko blago je trajal le en dan. Aretacija finančne direktorice Huaweija vzbuja strah, da dogovora ne bo. V Evropi nezmožnost hitrega prilagajanja ter notranje razprtije že leta odvračajo vlagatelje in posledično Evropa po rasti močno zaostaja za ZDA. Za trge v razvoju vlagatelji ugotavljajo, da niso homogena skupina in da je treba opazovati gospodarsko dinamiko v vsaki državi posebej. Podrobnejši pogled odkriva pomanjkljivosti, ki vlagateljem trenutno ne vzbujajo zaupanja.

Glavni ameriški indeks S&P je od vrha v začetku oktobra izgubil dobrih 10 odstotkov vrednosti. Donos od začetka leta je tako postal negativen. A evropski vlagatelj lahko z zavistjo opazuje stanje čez lužo. Zaradi rasti vrednosti dolarja je donos ameriških delnic še vedno več kot štiriodstoten, medtem ko je glavni evropski indeks od začetka leta izgubil več kot 13 odstotkov, nemški DAX pa kar 17 odstotkov. Kitajski delniški trg je letos izgubil več kot 22 odstotkov in strah pred popolno gospodarsko vojno z ZDA trenutno odganja vlagatelje s Kitajske, čeprav nekatere delnice postajajo privlačno vrednotene. A pogled v drobovje trgov pokaže, da smo na nekaterih trgih že v tako imenovanem medvedjem trendu, ki ga definiramo kot 20-odstotni ali večji upad vrednosti naložb (delnic). Če evropskega vlagatelja še »rešuje« že prej omenjeni upad vrednosti evra, pa ameriški kapital krepko občuti medvedji trend na globalnih trgih. V globalni delniški indeks je vključenih več kot 2700 največjih svetovnih podjetij in s pozitivnim donosom za letos se jih lahko pohvali le slaba tretjina, medtem ko je zadnja tretjina izgubila več kot 20 odstotkov vrednosti. Iz perspektive ameriškega vlagatelja pa je več kot polovica delnic izgubila že več kot 20 odstotkov in posledično je razumljiv dodaten prodajni pritisk, saj se ameriški kapital umika na varnejši domači trg. To še pospešuje zaostanek drugih kapitalskih trgov za Ameriko. Tudi največje investicijske banke so postale zelo previdne in vse bolj opozarjajo na možnost močnejšega padca. Tudi moja ocena se nagiba k temu, da dna še nismo videli. Na trgih še nismo videli kapitulacije, ko investitorji obupajo in »odvržejo« delnice, kar v kratkem času pripelje do močnejšega padca. V tem trenutku se začne formirati dno in priprava na nov zalet. V naslednjih nekaj mesecih nas čaka kar nekaj dogodkov, ki bi lahko pripeljali do prej opisanega procesa. 1. marca se izteče 90-dnevni rok za dogovor med ZDA in Kitajsko.

Spomladi se bo razjasnilo, v katero smer gre brexit (če sploh bo). V Evropi nas čakajo še evropske volitve. A veliko bolj verjetno je, da se bo zgodilo nekaj, česar vlagatelji nismo predvideli. Ob vsem tem negativnem razpoloženju se zdi, da je najbolje čakati na boljše dni. A kot že leta poudarjam v svojih kolumnah, so najboljši dnevi za vlagatelja tisti, ko so vsi drugi obupali. Ni lepšega kot kupiti delnice velikih, dobrih in uveljavljenih podjetij s trdnimi bilancami z velikim popustom. V nekaterih primerih so ti časi praktično že tu. Lahko že najdemo delnice, ki ustrezajo zgoraj opisanim kriterijem, še posebej v Evropi in na trgih v razvoju, ki so se izredno pocenile v zadnjih 6 do 12 mesecih in bodo v prihodnjih letih prinašale nadpovprečne donose. Ne mudi se še z nakupi, saj bo leto 2019 težko za vlagatelje, negotovo in zelo nihajno, a treba je narediti domačo nalogo biti pripravljen na strategijo malih korakov.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 12. december 2018.