Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada – avgust 2013
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za avgust 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – avgust 2013 Boljši makroekonomski podatki in tudi podatki s trga dela v ZDA so ponovno obudili »strahove«, da […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za avgust 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar – avgust 2013
Boljši makroekonomski podatki in tudi podatki s trga dela v ZDA so ponovno obudili »strahove«, da naj bi Ameriška centralna banka resno razmišljala o opustitvi ohlapne monetarne politike. Na trgih v razvoju so bile v ospredju države z visokimi primanjkljaji v trgovinski bilanci in nizkimi deviznimi rezervami, zaradi česar so se pod udarom znašle njihove domače valute. Konec meseca so se po domnevni uporabi kemičnega orožja okrepile govorice o morebitnem vojaškem posredovanju ZDA v Siriji. Skupek navedenih dejavnikov je povzročil, da so domala vsi svetovni delniški trgi mesec končali v rdečih številkah.
Zaradi razcveta nekonvencionalnega črpanja surove nafte in plina, ujetega v skrilavcu (shell oil and gas), ZDA postajajo vedno bolj energetsko neodvisne, kar se je pričelo odražati pri krčenju uvoza teh strateško pomembnih energentov. Ravno manjši uvoz nafte in večji izvoz ameriških podjetij sta glavna razloga za krčenje trgovinskega primanjkljaja ZDA, ki je hitrejši od pričakovanega, zaradi česar so nekatere investicijske banke dvignile napovedi gospodarske rasti za drugo polovico letošnjega leta. Če k temu prištejemo še nadaljevanje okrevanja trga dela (nižanje brezposelnosti) in pozitivne poslovne rezultate ameriških podjetij, ne preseneča, da se ponovno pojavljajo namigovanja o prenehanju izvajanja ohlapne monetarne politike s strani ameriške centralne banke. Le-ta sedaj še vedno mesečno odkupuje za 85 milijard ameriških dolarjev državnih obveznic in na ta način zadržuje njihove donosnosti na nizkih ravneh, s čemer kapitalskim trgom zagotavlja »poceni« denar, ki je nato iskal višji donos v drugih oblikah naložb. Posledično so se na ta »ugibanja« z rastjo odzvali pribitki na obvezniške naložbe, denar pa se je pričel umikati tudi z delniških trgov, kar se je odrazilo v padcu tečajev. K padcu delniških tečajev je konec meseca prispevala tudi novica o morebitnem vojaškem posredovanju ZDA v Siriji zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja. V tem primeru bi se ponovno razplamtele strasti na Bližnjem Vzhodu, predvsem na relaciji med Zahodom in Iranom, kar bi lahko vodilo do skokovite rasti cene surove nafte.
Politična nestabilnost ne pesti zgolj Slovenije. Zelo vroče je bilo pretekli mesec tudi pri naših zahodnih sosedih, Italijanih. Silvio Berlusconi je zagrozil, da mu bo v primeru njegove izključitve iz parlamenta sledila tudi celotna njegova stranka. Razplet te sage se pričakuje v septembru. Dvig donosnosti obveznic zaradi domnevnega prenehanja kupovanja obveznic s strani Ameriške centralne banke in grožnja morebitnega vojaškega posredovanja v Siriji sta dodatna razloga, da je evropski delniški indeks MSCI Europe avgusta izgubil nekaj manj kot odstotek.
Namigovanja, da naj bi Ameriška centralna banka prenehala z ohlapno monetarno politiko, so vplivala tudi na dogajanja na kapitalskih trgih držav v razvoju. Veliko »poceni« denarja iz Amerike naj bi višji donos iskalo ravno na teh trgih. Pod največjim pritiskom so se znašli lokalni obvezniški trgi, kjer predvsem tuji investitorji nadaljujejo z unovčevanjem preteklih dobičkov. Zaradi umika tujega kapitala so bile najbolj na udaru države z visokim primanjkljajem na tekočem delu trgovinske bilance in nizkimi deviznimi rezervami, kjer centralne banke niso bile sposobne ubraniti svojih deviznih tečajev. Indijska rupija je tako samo v avgustu izgubila 9 odstotkov v primerjavi z ameriškim dolarjem. Sledi ji turška lira s 5-odstotnim padcem in južnoafriški rand, ki je avgusta v primerjavi z dolarjem izgubil 4 odstotke vrednosti.
Negativni dejavniki, ki so zaznamovali dogajanje na tujih kapitalskih trgih, niso imeli posebnega učinka na balkanske delniške trge, ki so v preteklem mesecu pridobili dober odstotek. Najbolje se je odrezal romunski delniški trg, kjer je lokalni delniški indeks avgusta zrasel za slabih 7 odstotkov. Slabe 4 odstotke je p
ridobil srbski delniški indeks, medtem ko sta slovenski in hrvaški borzni indeks mesec zaključila rahlo v minusu.
Prvi znaki okrevanja evropskega gospodarstva na eni strani in pričakovanja o znižanju kupovanja obveznic s strani Ameriške centralne banke so vodili v prodajne pritiske na obvezniškem trgu v Evropi. Donosnost do dospetja nemške 10-letne obveznice se je v avgustu zvišala za 19 bazičnih točk na 1,86 odstotka konec meseca.
