Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada julij 2014
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za julij 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar julij 2014 Prvi mesec tretjega četrtletja so delniški trgi nadaljevali z rastjo. Globalni indeks je tako pridobil malo manj kot odstotek vrednosti, investitorji […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za julij 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar julij 2014
Prvi mesec tretjega četrtletja so delniški trgi nadaljevali z rastjo. Globalni indeks je tako pridobil malo manj kot odstotek vrednosti, investitorji pa so tehtali med pozitivnimi rezultati poslovanja podjetij in optimizmom glede globalnega gospodarskega okrevanja ter geopolitičnimi tveganji na drugi strani. Med razvitimi trgi lahko izpostavimo ameriški in japonski delniški trg, ki sta se najbolj okrepila, znova pa je razočarala zahodna Evropa, ki je izgubila 1,6 odstotka. Z močno rastjo nadaljujejo trgi v razvoju, ki so julija pridobili kar 4,7 odstotka. Posebej izstopa kitajski delniški trg, na katerem se kažejo znaki ponovne krepitve gospodarske aktivnosti, medtem ko je zaradi geopolitičnih dogodkov v Ukrajini ruski trg padel.
Ameriško gospodarstvo po slabšem prvem četrtletju nadaljuje gospodarsko okrevanje, kar se je odrazilo tudi v podatku o gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki na letni ravni znaša kar štiri odstotke. Tudi tekoči podatki so dobri, saj se nadaljuje okrevanje na trgu dela, pozitivno pa so presenetili tudi podatki o novih naročilih. Podjetja so začela objavljati rezultate poslovanja za drugo četrtletje letošnjega leta, ki so dobri in eden pomembnejših dejavnikov, ki pojasnjujejo rast delnic. Več kot tri četrtine podjetij, ki so do zdaj objavila rezultate, je preseglo napovedi glede dobičkonosnosti, pomembno pa je tudi, da je okoli dve tretjine podjetij preseglo napovedi glede prodaje, kar kaže, da se okrevanje gospodarstva izraža v zaupanju potrošnikov in večji potrošnji.
Gospodarska slika v Evropi je bolj pisana kot v ZDA. Podatki o industrijski proizvodnji so razočarali, saj se je ta maja zmanjšala za 1,1 odstotka. Po drugi strani je kompozitni indeks pričakovanj menedžerjev dosegel trimesečni vrh in se povišal na vrednost 54, kar kaže krepitev gospodarske aktivnosti v prihodnjih mesecih. Poleg makroekonomskih podatkov je na evropske delniške trge negativno vplivala zgodba o neplačilu obresti na kratkoročni dolg portugalske bančne skupine Espirito Santo, ki je pri investitorjih prebudil strah, povezan z evropskim bančnim sistemom pred vseevropskimi stresnimi testi. K temu je treba dodati še zaostritev sankcij proti Rusiji in potencialne negativne posledice na evropsko gospodarstvo. Kot protiutež je na drugi strani centralna banka, ki je pripravljena ukrepati in spodbuditi evropsko gospodarstvo.
Na trgih v razvoju se slika izboljšuje še naprej. Na Kitajskem se je rast BDP v drugem četrtletju okrepila na 7,5 odstotka, potem ko je v prvem četrtletju znašala 7,3 odstotka. Pozitivni so bili tudi podatki o industrijski proizvodnji, rasti zasebne potrošnje in kazalnik PMI, ki je dosegel 18-mesečni vrh, tako da kaže, da so vladni stimulativni ukrepi začeli učinkovati na realno gospodarstvo. Kitajski indeks se je posledično julija povišal za 9,8 odstotka. Po drugi strani imamo rusko gospodarstvo, katerega BDP se je v drugem četrtletju povišal le za 0,1 odstotka. Spor v Ukrajini se je po sestrelitvi malezijskega letala še zaostril, ZDA in Evropa pa so odgovorile z novim paketom sankcij, ki še dodatno prispeva k negativnemu razpoloženju do Rusije.
Tudi dogajanje na regijskih trgih je bilo v juliju zelo pestro. V ospredju je bilo seveda dogajanje v Sloveniji, kjer je bila volatilnost na delniškem trgu zelo visoka. Predvolilni politični populizem in zamrznitev privatizacije sta negativno vplivala na sentiment vlagateljev in še zmanjšala kredibilnost v očeh tujih vlagateljev. Stanje se je po volitvah nekoliko umirilo, indeks pa je mesec zaključil rahlo v minusu. Največji regijski posel v Romuniji letos je bil, ko je država prek dokapitalizacije na borzi prodala 51 odstotkov podjetja Electrica. S tem so zbrali 435 milijonov evrov, podjetje pa zdaj kotira na bukareštanski in londonski borzi.
Zaradi malo bolj nejasnega geopolitičnega položaja in razmeroma šibkih makroekonomskih podatkov v Evropi smo na obvezniških trgih testirali nove zgodovinsko najnižje zahtevane donosnosti. Tako je bila nemška 10-letna obveznica najmanj donosna v zgodovini pri donosu 1,1 odstotka letno. V podobnem ritmu so se gibale tudi preostale obveznice iz središča evra. Nekoliko več nihanja pa smo zaznali na obrobnih trgih, kjer je bilo čutiti problem Espirito Santo.
