Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada – marec 2014
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2014 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – marec 2014 Februarskim novim rekordnim vrednostim razvitih delniških trgov je v marcu sledil hladen tuš. Ukrajinska kriza se […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za marec 2014 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar – marec 2014
Februarskim novim rekordnim vrednostim razvitih delniških trgov je v marcu sledil hladen tuš. Ukrajinska kriza se je kuhala že nekaj mesecev in se kmalu po koncu olimpijskih iger presenetljivo zasukala z ruskim posredovanjem in priključitvijo krimskega polotoka. S tem je vlagatelje opozorila na nestabilnost trgov v razvoju, še zlasti ruskega kapitalskega trga, čemur je posledično sledil beg kapitala v varnejše obvezniške in deloma v ameriške delniške naložbe. Kljub vsemu so se razmere kmalu umirile in zaradi pričakovanj o razmeroma omejenem vplivu ukrajinskega spora na globalno gospodarstvo so svetovni delniški trgi mesec zaključili slabega pol odstotka višje.
Ameriški delniški trg je postal varno pribežališče, zato je S&P porasel za slab odstotek in ostaja na rekordnih ravneh, njegova donosnost v zadnjem letu, ki znaša več kot 10 odstotkov, pa še zmeraj vabi vlagatelje, ki po pretresih na trgih v razvoju ne zaupajo bolj tveganim trgom. Posledično je manjši odliv kapitala z evropskih trgov negativno vplival na evropski delniški indeks, ki ga je doletel 1,1-odstotni padec. Razloge lahko iščemo predvsem v večji navezanosti evropskega gospodarstva na ruski trg, močnem padcu vrednosti rublja in strahu pred gospodarskimi sankcijami zaradi ruskega posredovanja. K negativnemu sentimentu je prispevala tudi ECB, ki kljub pričakovanjem ni znižala ključne obrestne mere in s tem pocenila virov financiranja evropskim podjetjem. Donosnost evropskih trgov je v zadnjem letu 2,6 odstotne točke večja kot v ZDA, dobre gospodarske napovedi za evropska gospodarstva pa napovedujejo, da se bo ta razlika vsaj ohranila, če ne celo povečala. Kratkotrajno zmanjšanje zaupanja potrošnikov in gospodarstvenikov, ki jih je povzročila ukrajinska kriza, ne bo močneje vplivalo na okrevajoče evropsko gospodarstvo.
Več pozornosti je bilo v marcu namenjene trgom v razvoju, kjer je bila poleg že omenjene ukrajinske krize in posledično 5,5-odstotnega padca indeksa ruskega delniškega trga (merjeno v dolarjih) pozornost usmerjena v Turčijo in na Kitajsko. Konec meseca so bile v Turčiji volitve, ki so utrdile oblast premierja Erdogana, to pa je zelo pozitivno vplivalo na turško liro in delniški trg, ki je marca dosegel močno rast. Kitajska je marca zaključila nekajdnevni vseljudski kongres, na katerem so predstavili spremenjeno gospodarsko politiko, ki vključuje manj državnega vmešavanja v dnevno gospodarstvo in večjo liberalizacijo gospodarstva. Kljub temu so vlagatelji ostali ravnodušni, saj so se bolj osredotočali na težave na »bančnem trgu v senci«, kjer smo videli prve bankrote. Kitajski trg je zato končal 2,5 odstotka v minusu. Zvezdi trgov v razvoju sta bili marca Brazilija in Indija z več kot 7-odstotno rastjo, merjeno v dolarjih. Razlogi so predvsem podcenjenost delniških trgov in optimizem ob boljšem pričakovanem gospodarskem položaju v Indiji. Skupaj se je indeks razvijajočih trgov konec meseca povišal za več kot tri odstotke in po dolgem času spet postal najdonosnejši segment kapitalskega trga.
Obrobni regijski trg je mesec zaključil negativno, vendar pa na to lahko gledamo kot na kratkoročno korekcijo, saj se privatizacija v Sloveniji odvija s polnim tempom in v naslednjih mesecih lahko pričakujemo že prve informacije o interesentih. V marcu je na regijski trg negativno vplivala tudi ukrajinska kriza, ki se je najmočneje poznala na največjem, romunskem trgu.
Obvezniški trg v Evropi je bil tudi v marcu v znamenju velike normalizacije, ki pomeni zniževanje pribitkov za tveganje perifernih držav nasproti držav varnega zavetja. Med njimi bi izpostavili Slovenijo in Italijo, katerih 10-letna zahtevana donosnost se je zmanjšala za okoli 20 bazičnih točk na 3,6 oziroma 3,3 odstotka.
Vse več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov kaže, da bi Evropa lahko vstopila v območje deflacije. S tem se stopnjujejo pritiski na Evropsko centralno banko, da bi morala ponovno znižati obrestne mere oziroma predstaviti nov nestandardni ukrep monetarne politike, ki bi bil inflacijsko usmerjen. To daje oporo tudi nemški 10-letni obveznici, ki je imela nizko rast cene. Pozitivno je bilo tudi na trgu podjetniških obveznic.
