Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada marec 2016
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar marec 2016 Pomlad je s toplejšimi temperaturami prinesla optimizem tudi med vlagatelje na kapitalskih trgih. Globalni delniški trgi so se podražili za 2,39 […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar marec 2016
Pomlad je s toplejšimi temperaturami prinesla optimizem tudi med vlagatelje na kapitalskih trgih. Globalni delniški trgi so se podražili za 2,39 % (donosnost v evrih), nekoliko nižja je bila rast v Evropi, najvišjo rast pa so dosegli na trgih v razvoju. Slovenski in regijski delniški trgi so mesec zaključili pozitivno, in sicer 5,82 % in 4,89 % višje.
Ameriški trg dela še vedno kaže močan tempo dodajanja delovnih mest. V februarju je bilo ustvarjenih več delovnih mest od pričakovanj in stopnja brezposelnosti je na nizkih 4,9 %. Industrijska proizvodnja je sicer upadla, na kar je negativno vplival izvozni sektor, ki čuti vpliv močnega dolarja. FED je zelo presenetila investitorje, ki sicer niso pričakovali dviga ključne obrestne mere v marcu, toda govor Yellenove je znižal pričakovanja tudi za naslednja zasedanja FOMC. V letu 2016 je tako pričakovan le en dvig, namesto štirih v decembru, ko je FED prvič, po letu 2006, dvignila obrestno mero. Glavni razlog za to je nižja gospodarska rast držav v razvoju, kar lahko posredno vpliva na ameriško gospodarstvo. Tako monetarna politika v ZDA ne odstopa več od drugih držav. Zaradi tega so kratkoročne obrestne mere državnih obveznic upadle, donosnost 2-letne ameriške obveznice pa je na koncu meseca znašala 0,72 %. Delniški trgi so pridobili 2,08 % (merjeno v evrih).
Evropski delniški trgi so pridobili le 1 %, kar je manj od drugih regij. V marcu je območje skupne valute zabeležilo deflacijo, in sicer 0,1 % na letni ravni. Glavni vzrok nosijo nizke cene energentov. To je ECB spodbudilo k znižanju ključne obrestne mere z -0,3 % na -0,4 % ter k povečanju odkupov obveznic s 60 milijard na 80 milijard evrov mesečno. ECB bo zdaj odkupovala tudi podjetniške obveznice finančnih podjetij (ne bank) z investicijsko bonitetno oceno. Novi ukrepi bodo kompenzirali banke za posojila pri centralni banki, če bodo te povečale posojila podjetjem. Indeks proizvodnih menedžerjev se je v proizvodnem sektorju zvišal in dosegel 51,6, še bolj optimistično pa je stanje v storitvah, kjer se je indeks povzdignil na 54. Potrošniško zaupanje v evroobmočju je v primerjavi s prejšnjim mesecem upadlo. Donosnosti državnih obveznic so na nizkih ravneh, krajše ročnosti imajo večinoma že negativno obrestno mero. Japonska 10-letna državna obveznica je imela cel mesec negativno donosnost in je trenutno najbolj dolgoročen dolžniški papir z negativno obrestno mero.
Najvišjo rast tečajev so imeli trgi držav v razvoju, kar je posledica povišanja cen surovin in apreciacije valut teh držav. Med državami BRIK so se delnice posledično podražile v Braziliji in Rusiji, katerih gospodarstvi sta najbolj odvisni od cen surovin. Podobno kot v Evropi se je indeks proizvodnih menedžerjev PMI povišal tudi na Kitajskem. K rasti delnic so prispevale tudi rasti cen nepremičnin v največjih mestih in pričakovan stimulacijski načrt kitajske vlade.
Slovenski delniški indeks SBITOP se je povišal za 5,82 %, kar je občutno nad evropskim povprečjem, in mesec zaključil pri 725,3 točke. Finančni rezultati domačih podjetij so bili solidni. Na Hrvaškem je nekoliko razočarala gospodarska rast v zadnjem četrtletju, ki je bila z 1,9 % pod pričakovanji.
