Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada november 2014
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za november 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar november 2014 November je bil odličen mesec za delniške in tudi obvezniške naložbe. Vlagatelji so po večji korekciji v oktobru dobili potrditev, da […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za november 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar november 2014
November je bil odličen mesec za delniške in tudi obvezniške naložbe. Vlagatelji so po večji korekciji v oktobru dobili potrditev, da se je ta končala. Globalni delniški trgi so se skozi celoten mesec vzpenjali. Posamezni trgi so dosegli najvišje ravni v svoji zgodovini, globalni delniški trg pa se je tem vrednostim ponovno približal. Bojazni preteklih mesecev, da se globalna rast upočasnjuje, so bile pretirane. Ta še vedno ostaja v pozitivnem območju, kjer pa so težave nekoliko večje, lahko ponovno pričakujemo bolj stimulativno centralno banko.
Po optimističnih in izredno močnih makroekonomskih podatkih še vedno prednjači Amerika. Brezposelnost se še naprej znižuje. Proizvodni in storitveni sektor dosegata razmeroma visoko rast. Objavljena je bila tudi ocena o rasti BDP-ja v tretjem četrtletju; ta se je okrepil kar za 3,9 odstotka. Objavljeni podatki za indeks ISM pa nakazujejo, da se BDP tudi v četrtem četrtletju krepi nad tremi odstotki. Inflacija še naprej ostaja nizka, kar kaže, da je rast zdrava in da ni pregrevanja. Vseeno so se že začela pojavljati ugibanja, kdaj lahko pričakujemo prvi dvig obrestne mere v ZDA. Analitiki trenutno pričakujejo, da se bo to zgodilo v tretjem četrtletju naslednjega leta. Treba je vedeti, da dvig obrestne mere ni negativno koreliran z delniškim trgom. Če pogledamo zadnje primere, ko so se obrestne mere začele zviševati, vidimo, da so delnice v povprečju po prvem dvigu še vedno rasle. Objavljeno je bilo tudi že več kot 90 odstotkov vseh rezultatov poslovanja za tretje četrtletje. Kar 74 odstotkov vseh podjetij je pričakovanja preseglo, 17 odstotkov jih je zgrešilo. Gledano splošno, podjetja ostajajo optimistična tudi za prihodnje obdobje. Treba je omeniti tudi precej nižje cene nafte. Ta se je v novembru znižala pod 75 dolarjev za sodček. Nižja cena črnega zlata izredno stimulativno učinkuje na ameriškega potrošnika. Nižji strošek na bencinski črpalki se prenese v večjo potrošnjo drugje.
Po objavi rezultatov pregleda kakovosti sredstev v bančnem sektorju se je z mize investitorjev umaknilo še eno vprašanje. Obremenitveni testi, ki so bili večinoma pričakovani, večjih pretresov na borzi niso pustili. So pa evropske borze predvsem pod vplivom slabših makroekonomskih podatkov.
Gospodarska rast je blizu ničle, v tem rangu pa je tudi inflacija. Draghi je tako že namignil, da lahko pričakujemo »nestandardne« ukrepe Evropske centralne banke oziroma ponovno bolj aktivno politiko. To je evropske vlagatelje nekoliko pomirilo in delniški trgi so v novembru okrevali. Vseeno bo za bolj vzdržno rast v Evropski Uniji treba še precej narediti, predvsem bodo potrebna prizadevanja politikov. Ti morajo sprejeti nepriljubljene, strukturne reforme, če želijo omogočiti dolgoročnejše okrevanje.
Trgi v razvoju so zadnji mesec v povprečju ostali na istih ravneh. Izstopala je Kitajska, delniški indeks t. i. notranje Kitajske ali A-delnic se je okrepil prek 12 odstotkov, merjeno v evrih. Razloge najdemo v nekoliko boljših makropodatkih, denimo v napovedi centralne banke, da bo znižala obrestno mero in po potrebi dodatno stimulirala ekonomijo. Pozitivno je delovalo tudi odprtje poti oziroma lažji dostop med borzo v šanghaju in Hong Kongom. Zunanji investitorji bodo tako lažje kupovali nekatere delnice na Kitajskem, ki jih do zdaj niso mogli.
Lokalni oziroma regijski trgi so ponovno dosegli padec, tokrat v višini dveh odstotkov. Znižale so se vrednosti na balkanskih trgih, slovenski delniški trg je ostal nespremenjen. Lokalni trg je še vedno pod vplivom privatizacije. Politiki so jo zdaj dokončno potrdili, vprašanja pa ostajajo hitrost in same cene, ki jih bomo iztržili.
Upočasnitev gospodarske dinamike v Evropi je močno vplivala na inflacijska pričakovanja, ki so se v novembru še dodatno znižala. To je podpiralo obveznice »netveganih« držav. Donos nemške 10-letne obveznice se je dodatno zmanjšal, na 0,7 odstotka letno. Italijanska je prav tako dosegla rekordno vrednost, njen donos pa je tako znašal vsega dva odstotka na letni ravni.
