Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada – september 2013
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za september 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – september 2013 September se je na kapitalskih trgih izkazal za enega boljših mesecev v letu 2013. Delniški trgi […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za september 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar – september 2013
September se je na kapitalskih trgih izkazal za enega boljših mesecev v letu 2013. Delniški trgi so skoraj po vsem svetu, z izjemo balkanske regije, mesec zaključili v zelenih številkah tako v evrih kot v dolarjih. Mesec pa je bil pozitiven tudi za obvezniške naložbe.
Glavni katalizator rasti tako pri obveznicah kot pri delnicah je bila objava Ameriške centralne banke (FED). Odhajajoči šef FED Ben Bernanke je na tiskovni konferenci po zasedanju od 17. do 18. septembra objavil, da kljub izboljševanju stanja ameriškega gospodarstva in trga dela v septembru še ne bo pričel z zniževanjem nakupov obveznic na prostem trgu. FED je od lanskega septembra na odprtem trgu kupoval za okoli 85 milijard dolarjev državnih obveznic na mesec z namenom zniževanja obrestnih mer in spodbujanja gospodarstva. Prav tako že več mesecev napoveduje, da bo do sredine 2014 zaključil s QE3, če bo gospodarstvo raslo skladno s pričakovanji. Ravno postopno umikanje bo po njihovih navedbah izboljšalo stanje v ekonomiji (postopna gospodarska rast, polna zaposlenost in inflacija okoli 2 %). Z izboljšanjem makroekonomskih kazalnikov so kapitalski trgi pričakovali zniževanje nakupov že v septembru, ob zavezi po ohranjanju nizkih referenčnih obrestnih mer. Tovrstno pričakovanje se je odrazilo na nižanju vrednosti predvsem bolj tveganih naložb (delnice, delnice trgov v razvoju in obveznice trgov v razvoju) v preteklem mesecu, v septembru pa so le-te pridobile na vrednosti. Zahtevana donosnost za ameriški dolg pa se je znižala z okoli 3 % (najvišjih vrednosti v letu 2013) na okoli 2,5 %.
Makroekonomski podatki so bili v septembru pretežno pozitivni tako v ZDA kot v Evropi in Aziji, prav tako je bilo iz središča pozornosti umaknjeno tveganje vojaškega posredovanja v Siriji.
Politične napetosti v ZDA in Evropi so poskrbele, da kapitalski trgi septembra niso zaključili z rekordno visokimi donosi.
Konec septembra je potekel rok za prvi dogovor med demokrati in republikanci v ZDA, ki bi preprečil delno zaustavitev določenih vladnih funkcij in prisilni neplačani dopust za okoli 800.000 zaposlenih v državnih ustanovah. V oktobru pa morata politični opciji sprejeti še dogovor o dvigu zgornje meje zadolževanja, ki bo predvidoma dosežena 17. oktobra. Po avgustu se je nadaljevala negotovost tudi na političnem parketu v Italiji, kjer je Silvio Berlusconi zagrozil, da bo v primeru njegove izločitve iz parlamenta le-tega zapustila tudi celotna stranka in tako ogrozila stabilnost vlade premiera Lette, ter izvedbo reformnih ukrepov za krepitev gospodarstva.
Boljši makroekonomski podatki in zamik upočasnitve nakupov v ZDA pa so se najbolj odrazili na trgih v razvoju. Indeks trgov BRIC je v enem mesecu v evrih pridobil 5,4 %. Najbolje sta se odrezali Brazilija in Rusija, ki sta v evrih pridobili več kot 7 % vrednosti, zaostajala pa je Kitajska z zgolj 0,3-odstotnim porastom delniškega indeksa v evrih.
Balkanski delniški trgi so se v septembru odrezali slabše od globalnih kapitalskih trgov. V Sloveniji je bilo v ospredju stanje v bančnem sektorju z napovedjo postopne likvidacije dveh manjših bank, Probanke in Factor banke, ter nov osnutek proračuna, na katerega bo vlada vezala zaupnico, stroka pa je do njega zelo zadržana. K vzdušju politične krize so prispevale tudi govorice o kandidatih za predsednika Pozitivne Slovenije, vse navedeno pa se je negativno odrazilo tako na delniških trgih kot zahtevanem donosu obveznic. Med ostalimi regijskimi trgi sta se najbolje odrezala bolgarski in srbski delniški trg, kjer je lokalni delniški indeks v septembru porasel za okoli 2,7 % oziroma za okoli 0,97 %.
Znaki okrevanja evropskega gospodarstva in nadaljevanje nakupov obveznic s strani Ameriške centralne banke je kljub politični krizi v Italiji vodilo v povprečen porast cen evropskih obveznic. Donosnost do dospetja nemške 10-letne obveznice se je po porastu rahlo prek 2 % v začetku septembra znižala pod nivo 1,8 % ob koncu meseca.
