Aktualno
Mesečno poročilo za junij 2022
Družba Generali Investments je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo Generali Krovnega sklada za junij 2022. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Mesečno poročilo za junij 2022
Naložbeni komentar – junij 2022
Globalni finančni trgi so junija nadaljevali v negativni smeri. Predvsem v aprilu in začetku maja na trgu ni bilo nobenih pozitivnih novic. Konec maja so vlagatelji lahko nekoliko zadihali, vendar je že junij prinesel nove padce. V celotnem četrtletju so delniški trgi tako upadli za 11,3 %, od začetka leta pa že za 14,1 %. Konec maja in tudi v sredini aprila smo na delniških trgih že videli določeno kapitulacijo, težko pa je trenutno trditi, da samo videli najnižje tečaje letošnjega leta. Vseeno so se vrednotenja bistveno znižala in delno so se umirile tudi cene industrijskega materiala, zdi pa se, da tudi nafta dosega nivoje, ko se bo povpraševanje umirilo.
Ameriški delniški trg je bil tudi tokrat med bolj negativnimi. Indeks MSCI US je junija padel za 6,4 %, v četrtletju pa za 12,3 %. V negativnem trendu so bile predvsem bolj ciklične panoge. Najslabše so se odrezale diskrecijske potrošne dobrine, med katerimi najdemo predvsem luksuzne dobrine. Cene delnic teh podjetij so upadle za 20 %. Prav tako sta bila še naprej pod pritiskom komunikacijski in IT sektor. Tukaj so delnice upadle za okoli 15 %. Eden izmed glavnih razlogov za njihov padec so višje obrestne mere, ki še naprej znižujejo vrednost bodočih denarnih tokov. Ta podjetja so namreč vrednotena predvsem na prihodnost in ne toliko na sedanjost. Ko se rast umiri in denar podraži, pa cene delnic omenjenih podjetij zanihajo navzdol. Pozitivno pa so tokrat četrtletje zaključili štirje sektorji, ki med vlagatelji veljajo za bolj varne. Njihovi donosi so bili sicer v rangu do 2 %, kar pa je za trenutne razmere na delniških trgih super rezultat. Tukaj lahko omenimo osnovne potrošne dobrine, preskrbo in farmacijo. Tudi ameriška naftna podjetja so četrtletje končala v plusu, kljub temu, da so v juniju zabeležila padce okoli 20 %.
Evropske delnice so imele podobno zgodbo kot ameriške. Četrtletje so zaključile slabih 8 % nižje kot so ga začele. V Evropi sta še naprej glavni temi pogovorov energija in inflacija. Možnost, da se zmanjša dobava plina iz Rusije dviga predvsem ceno električne energije. To pa še naprej dviguje inflacijo in znižuje pričakovano gospodarsko rast. Posledično se podjetja soočajo z višjimi vhodnimi surovinami in tudi že nekoliko nižjim povpraševanjem potrošnikov, katerim višje cene najedajo realni razpoložljiv prihodek.
Trgi v razvoju pa so tokrat krenili v svojo smer. V zadnjem mesecu se je namreč indeks MSCI BRIC okrepil za 2 %. Največja zasluga gre predvsem Kitajski, ki je od dna v maju pridobila dobrih 20 %. Konec zapiranj v Šanghaju in določeni pozitivni premiki pri regulaciji predvsem tehnološkega sektorja, so tečaje premaknili višje tudi za 30 % in več pri posameznih podjetjih. Poleg tega je monetarna politika na Kitajskem še naprej stimulativna. Tudi vrednotenja so dosegla nivo, ki ga nismo videli že vrsto let in določeni vlagatelji menijo, da so trenutni nivoju, ne glede na vse, že primerni za vstop. Zdi pa se, da se lahko določen pozitiven trend kitajskih delnic še nadaljuje.
Domači indeks SBI TOP je na mesečni ravni izgubil dobra 2,4 %. Na slovenskem borznem parketu je bil predvsem maj v znamenju predstavitev rezultatov prvega četrtletja, ki so bili solidni. Ti so trgu nekoliko pomagali, vendar je trg že junija ponovno padel pod vpliv globalnih delniških trgov. Podobno kot SBI TOP se je odrezal tudi STOXX Balkan, ki spremlja gibanje 50 največjih delnic držav na Balkanu.
Na trgu obveznic se je rast zahtevane donosnosti do dospetja ameriške 10-letne obveznice v maju nekoliko umirila, nato pa v juniju nadaljevala z rastjo in četrtletje končala pri 3 %. Zdi se, da smo že na meji, ko dražji denar upočasnjuje gospodarsko rast. Cena nemške 10-letne obveznice pa je junija zabeležila novo dno, zahtevana donosnost pa se je dvignila preko 1,7 %. Se je pa rast do konca četrtletja nekoliko umirila in zahtevana donosnost nemške 10-letne državne obveznice je konec mesece junija znašala 1,3 %. Evro je znotraj četrtletja ponovno izgubil nekaj svoje vrednosti, padel je namreč za 2,3 %, proti ameriškemu dolarju.
