Mesečno poročilo za junij 2020

Družba Generali Investments je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo Generali Krovnega sklada za junij 2020. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

 

Mesečno poročilo za junij 2020

 

Naložbeni komentar – junij 2020

Izredno ohlapne denarne politike in fiskalne spodbude držav gospodarstvu, so prinesle močno okrevanje na finančnih trgih. Globalni delniški trgi so tako v juniju nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu, je bilo v juniju le še oddaljen spomin, saj se je ameriški delniški indeks S&P povzpel nad 3.000 indeksnih točk, ameriški tehnološki indeks Nasdaq pa je prvič v zgodovini presegel vrednost 10.000 indeksnih točk. Tečaji so se od dna v marcu odbili za več kot 40 % in so spet v pozitivnem območju za zadnjih 12 mesecev. Na trgih je še vedno prisotno politično tveganje v ZDA zaradi prihajajočih volitev in novih napetosti med Kitajsko ter ZDA ter Brexit, ki še zmeraj ostaja uganka.

Objave makroekonomskih podatkov so bile boljše od pričakovanj. Tako se je EU BDP v prvem četrtletju skrčil le za 3,6 % glede na prejšnje četrtletje. ZDA so prav tako beležile krčenje BDP za 5 % glede na prejšnje četrtletje. Vzpodbudni so bili tudi podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Za EU in ZDA znaša PMI tako okoli 47, kar sicer nakazuje krčenje ekonomske aktivnosti.

Najvišjo rast med razvitimi trgi so v juniju beležili trgi Zahodne Evrope, kot posledica pričakovanj napovedanega 750 milijardnega Evropskega sklada za okrevanje, kar predstavlja približno 5,4 % EU bruto družbenega proizvoda. Evropski trgi so postali privlačnejši, saj ukrepi sproščanja ekonomske aktivnosti in ukrepi centralne banke ECB ter držav zmanjšujejo negativne učinke pandemije, po drugi strani pa so nasilni protesti zmanjšali privlačnost ZDA in s tem povzročili selitev dela kapitala v evropske delnice.

Trgi v razvoju so junija beležili močno pozitivno rast. Kitajski PMI podatki so že drugi mesec nad 50, kar pomeni ekspanzijo gospodarske aktivnosti, predvsem v sektorju predelovalnih dejavnosti.

Obvezniški trgi so bili v juniju še dodatno stimulirani s strani centralnih bank. ECB je tako povečala obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) za 600 milijard evrov na 1.350 milijard evrov. Obdobje nakupov pa je podaljšano vsaj do konca junija 2021. Podpora centralnih bank z odkupi obveznic je tako stimulirala nove izdaje obveznic, tako držav kot podjetij, ki izkoriščajo nizke obresti za poceni financiranje proti kriznih ukrepov.

Evro je junija pridobil v primerjavi z ameriškim dolarjem. Rast je posledica protestov v ZDA in hitrega naraščanja okužb s koranavirusom COVID-19 v mnogih zveznih državah, ki niso ali so predčasno omilile ukrepe za zajezitev širjenja virusa kot tudi napovedi ameriške centralne banke, da bodo trenutne nizke obrestne mere ostale vsaj do leta 2022.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin, smo beležili rast zlata in nafte ter občutnejši padec cene kave. Vzrok za občutnejši padec gre pripisati pričakovanemu presežku ponudbe, saj brazilski kmetje napovedujejo rekordno letino.