Na pomoč!

Taksa, akciza, dajatev, pristojbina, prispevek, trošarina so le nekatere sopomenke besedi »davek« v slovenskem jeziku, ki nam upravičujejo, da z lažjim srcem odrežemo vse večji kos lastnega premoženja v upravljanje javnim funkcionarjem.

Podobno prispodobo si je omislil tudi guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi na zadnji novinarski konferenci, kjer je sedaj zares zadnje znižanje obrestnih mer opisal kot tehnični popravek. Ključna obrestna mera je po novem 0,05 odstotka. Za 10 bazičnih točk je podražil tudi parkiranje depozitov pri centralni banki na donos -0,2 odstotka na leto. Tako je poslal bankam jasno sporočilo, da naj si sposodijo čim več denarja na razpisu poceni štiriletnih posojil za majhna in srednja podjetja (TLTRO) sredi meseca septembra.

Da pa bi ECB v določeni meri razbremenil kreditne odbore bank, pa bodo poslovne banke že sredi meseca dobile prvo povratno informacijo o njihovi uspešnosti na obremenitvenem testu in analizi kvalitete bilance. Končni rezultati bodo objavljeni sredi oktobra, kar bo omogočilo še malo poliranja rezultatov med bankami in centralno banko. Bodo pa po vsej verjetnosti v večini dobile banke zeleno luč in navodilo, da bo treba ponovno začeti kreditirati.
Negotova geopolitična situacija po svetu ima vpliv na evropsko gospodarstvo. Kaže se namreč v krhanju šibke gospodarske aktivnosti. Omenjeno pa povečuje možnost deflacije v Evropi. Tako ECB ni preostalo nič drugega, kot da že na septembrskem sestanku naznani kvantitativno popuščanje za kupovanje privatnih obveznic. Kupovali bodo lahko na primarnem in sekundarnem trgu od vseh tržnih udeležencev bančne obveznice z jamstvom ter nekompleksne listinske (ABS) obveznice.

Ocenjeni ukrepi denarne stimulacije evropske ekonomije naj bi bili v višini enega trilijona evrov, kar bi v naslednjih letih vrnilo inflacijo bliže cilju 2 odstotkov. Je pa Draghi usmeril izrazito »strupene« puščice proti državam, ki še niso izpeljale strukturnih reform. Povedal, je da brez izboljšanja gospodarskih temeljev v prihodnosti tudi sam ne bo mogel dosti pomagati.

Če si je splošna finančna javnost omenjeno razlagala predvsem, da so bile puščice usmerjene predvsem Franciji in Italiji, bi lahko tudi naša prihodnja vlada vzela mnenje zelo resno ter izpeljala zaveze iz preteklosti in jih še dodatno oplemenitila. S tem bi omogočila tudi zniževanje davčnih pritiskov in izboljšala gospodarsko dinamiko. Tako bi povprečno gospodinjstvo v prihodnosti lahko začelo bistveno bolj pogosto uporabljati besede, kot so zaslužek, dohodek, prihodek, prejemek, dobiček in podobno.

Primož Cencelj, CFA