Aktualno
Najboljši nasveti za varčevanje denarja
|Že Benjamin Franklin, »oče ameriške revolucije« in eden od avtorjev deklaracije o neodvisnosti, ki je pomembno prispeval k rojstvu Združenih držav Amerike, je nekoč dejal: »Bolj kot izjemni dogodki usode človeško srečo gradijo majhni napredki vsakega posameznega dne.«
Prihraniti želeno vsoto denarja ni kot lahek sprehod po parku. Je korak za korakom skupaj z določeno mero odrekanja ali kot radi rečemo »zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača«. Vendar pa ni potrebe, da se odrečemo prav vsemu, kar imamo radi, saj obstaja nekaj skrivnosti, kako varčevati, četudi se zdi, da pravzaprav nimate denarja, ki bi ga lahko dajali na stran. Te skrivnosti so znane že desetletja, in ste, za katero izmed njih že slišali – lahko celo za vse, vendar pa jim niste posvetili dovolj pozornosti. Morda je zdaj čas, da razmislite ali jih boste upoštevali ali ne.
Kako torej varčevati?
Ena stvar zagotovo drži, če boste sposobni varčevati tako, da boste zapravili manj, kot zaslužite in nekaj denarja namenili prihrankom ali za pokojnino, preden imate čas, da denar porabite, boste zagotovo prihranili in zgradili premoženje.
Začnite s tem, da bodo vaši mesečni stroški čim nižji, kolikor seveda so lahko in skušajte živeti kar se da varčno po svojih zmožnostih. Recimo da službena kosila zamenjate za kosila pripravljena doma, omejite večerna druženja v mestu, premišljeno sestavljate sezname za tedenske nakupe hrane, varčuje z energijo, spremljajte različne ponudnike storitev in izberite najugodnejšega ali celo prekličite nepotrebna članstva in naročnine. Zapravite torej manj, kot zaslužite in to je sveti gral osebnih financ. Če tega pravila ne morete upoštevati, potem ne boste privarčevali denarja. Privarčujemo namreč tako, da zapravimo manj, kot zaslužimo in temu se ne moremo izogniti.
Nato ustvarite svoj proračun. Zanimivo je, da beseda »budget« izhaja iz stare francoščine, in je pomenila usnjena torbica. Šele kasneje je beseda »budget« dobila vsebino – to je proračun, ki pomeni načrt beleženja dohodkov in izdatkov. Namen proračuna je, da veste, kam odteka vaš denar. Začnete lahko z grobim izračunom, koliko zapravite za hrano, gorivo, položnice, hišne pripomočke, zabavo, … Gre torej za to, da si ustvarite pravo sliko, na katerih področjih zapravljate svoj denar. Ko vam bo to uspelo, boste lahko začeli razmišljati o tem, kje postati bolj rezervirani in za kakšno vsoto. Ta denar lahko namenite za varčevanje.
Ne primerjajte se z drugimi, bodite »sam svoj mojster«
Morda ste že slišali rek, da vam »primerjava krade veselje« in v resnici vam jo res. Velikokrat se zgodi, da ljudje zapravljajo denar, ki ga nimajo, in zato najemajo nepotrebna posojila ali kredite za stvari, ki jih dejansko ne potrebujejo in vse z namenom, vse z namenom, da imajo nekaj, kar ima nekdo drug. Nikoli ne bi smeli čutiti potrebe po povečevanju nepotrebnih stroškov zgolj z namenom, da na koga napravite vtis. V nasprotnem primeru se boste znašli v spirali večanja proračuna na strani nepotrebnih izdatkov. Bodite zadovoljni s tem, kar imate, in pozabite, kaj si mislijo drugi.
Vedno bolj pomembno postaja tudi mesečno varčevanje za namen pokojnine. Boste rekli, zakaj? Razlog se skriva v prepričanju, da bo država poskrbela za pokojnine, kar pa se vse bolj kaže kot napačno ali iluzorno. In prav takšno napačno mišljenje je še vedno globoko zasidrano v ljudeh, ki verjamejo, da jim bo država dala dobre pokojnine. Kljub vsemu pa nikoli ni prepozno, le zavedati se moramo, da prej, kot začnemo, več bomo lahko imeli privarčevanega po upokojitvi.
Varčevanje za pokojnino je dolgoročna oblika varčevanja oziroma »tek na dolge proge«. Zanj so zelo primerni varčevalni načrti vezani na vzajemne sklade. Gre za primerno razpršitev izbrane naložbe, kamor lahko vlagatelj mesečno ob pomoči trajnika redno vplačuje vsaj 30 evrov. Nikoli ni prepozno za varčevanje, tudi v vzajemnih skladih. Prav družbe za upravljanje ponujajo različne oblike varčevalnih paketov, ki pa morajo biti »krojeni« po vaših željah in potrebah. Torej ko se odločate za varčevanje v skladih na dolgi rok, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos – določite torej svoj odnos do tveganja. Posameznik naj bi sprejemal toliko tveganja, kolikor si ga lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Tveganje naloženega denarja v vzajemne sklade se v primerjavi z bančnimi depoziti res poveča, vendar ima vlagatelj kljub temu vzvod za uravnavanje tega tveganja, in to na način dolgoročnega mesečnega varčevanja. Če si mali vlagatelj, lahko zmagaš samo s tem, da vlagaš postopno in dolgoročno. Tako se namreč vpliv volatilnosti oz. nihajnosti na varčevanje v veliki meri izniči.
