Aktualno
Najpogostejše napake vlagateljev v času večjih razprodaj na borzi
|Ne glede na to, ali gre za panično prodajo na borzi ali za začasen umik oziroma »parkiranje« premoženja v denarnih sredstvih ali za mrzlično trgovanje na nestanovitnih trgih, vlagatelji običajno v teh situacijah naredijo več napak, ki jim na poti plemenitenja vloženih sredstev lahko dolgoročno škodijo. Kako te napake prepoznati in se napačnim odločitvam izogniti vam pojasnim v nadaljevanju.
Čeprav so razprodaje na trgu lahko za večino vlagateljev zaskrbljujoče, je ključna stvar, ki jo moramo strokovnjaki narediti – prepričati vlagatelja, naj se izogne resnim naložbenim napakam, ki izhajajo iz kratkoročnega razmišljanja in čustvenega odločanja med razprodajo oziroma v obdobju visoke nestanovitnosti na trgih.
Nekaj najpogostejših napak vlagateljev in predlogi in kaj je prav
Panično prodajanje naložb. Verjamem, da je težko spremljati kako se vaš naložbeni portfelj, ki ste ga gradili leta, nenadoma začne »rušiti«. Želja po zaustavitvi tega kaosa je lahko ogromna – torej občutek rešiti, kar se da, in počakati, da se prah poleže. Ironično pa je, da je ravno to najbolj škodljiva stvar, ki jo lahko vlagatelj naredi. Prodati naložbo, ko trg pada, sicer zagotavlja, da zaklenete svoje izgube, vendar boste nato dalj časa čakali, da se ponovno vrnete nazaj na trge ter si morda zato nikoli ne boste povsem opomogli. Namesto tega, glejte na naložbo dolgoročno in to je ključ do uspeha. Če denarja v zelo kratkem času ne potrebujete in imate že v osnovi primerno sestavljen in razpršen portfelj in se zavedate, da so padci, ki se dogajajo na borzi, navsezadnje začasne narave, je ključno. Kljub občutku, da bi lahko vaša naložba dosegla višje (nepričakovane) nerealizirane izgube, zgodovina trga kaže, da lahko prihodnji odboji na delniških trgih vrnejo portfelje iz t. i. »temnega« obdobja v samo nekaj letih.
Vlagatelj naložbo spremeni v gotovino ali v instrumente denarnega trga in tam tudi ostane. Ta napačna odločitev povečuje škodo celotnega portfelja, ki nastane prav zaradi panične (neracionalne) prodaje. Zakaj? Po večjem padcu na trgih vedno sledi močnejši odboj delniškega trga, kar je treba poudariti, da se vlagatelj zaveda. Torej koliko ga bo stalo vmesno reševanje portfelja, ko trg ponovno obrne smer v pozitivno rast? Dolgoletne izkušnje kažejo, da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v času povečane volatilnosti (nihajnosti) zamudijo tudi pozitivne popravke navzgor in tako v povprečju na letni ravni ustvarjajo nekaj odstotnih točk nižji donos, kot če bi naložbo v času povišane volatilnosti ohranili in vztrajali na začrtani poti plemenitenja privarčevanih sredstev. Namesto da ostanete predolgo investirani v gotovini in njenih ekvivalentih in zato vaša dolgoročna strategija odstopa od predvidene, se odločite, da ponovno vstopite nazaj v delniške trge z metodo povprečnega stroška. Gre za metodo, pri kateri kupujete določene količine delnic ali točke delniških skladov v rednih intervalih, lahko mesečno, in se na ta način postopoma vračate nazaj na delniški trg ter hkrati zmanjšate občutljivost svojega portfelja na vmesno povišano nihajnost trgov. Primerna je predvsem za prestrašene vlagatelje, saj se s to metodo izognejo skrbi, da bi ponovno vstopili nazaj na trg s prevelikim enkratnim deležem hkrati, pa jim olajša izhod iz denarja kot vmesne »naložbe«.
Preveč samozavestni vlagatelji velikokrat mislijo, da vedo več o dogajanjih na trgih kot profesionalni vlagatelji in tudi kaj lahko naredijo, da se izognejo kratkoročnim izgubam ter sami sklenejo določene »kupčije«. Največkrat se takšne »kupčije« končajo še z večjimi izgubami, saj je doseganje dobička iz kratkoročnega trgovanja v praksi veliko težje, kot se zdi. Namesto tega, v času velike negotovosti na trgih, ne odločajte sami o tem, kaj narediti s svojim portfeljem. V takšnih primerih raje skupaj s svojim finančnim svetovalcem, ki mu zaupate, preglejte svoj portfelj. Pomagal vam bo razumeti, kako najbolje nadaljevati, glede na vaš časovni horizont in vašo toleranco do tveganja.
Pozabijo ponovno uravnotežiti svoj portfelj. Če ima vlagatelj t. i. portfeljsko alokacijo, kar pomeni, da ima svoje premoženje razdeljeno na vse tri osnovne naložbene razrede, se med večjo razprodajo na delniškem trgu delež sredstev v portfelju, ki je usmerjen v delniške naložbe, običajno znatno zmanjša. Na drugi strani pa pridobiva delež premoženja, ki je izpostavljen do obveznic. Vlagatelji, ki so zaradi te poteze v času večjih popravkov pogosto presenečeni, morda zanemarijo ponovno uravnoteženje svojih portfeljev na način, da povečajo izpostavljenost do delniških naložb in posledično lahko, zato podaljšajo čas, ki ga portfelj potrebuje, da si od padca trga ponovno opomore. Namesto tega se v takšnih trenutkih odločite za načrt ponovnega uravnoteženja, in se ga držite. Študije so pokazale, da ponovno uravnoteženje sčasoma izboljša tveganjem prilagojene donose, če se ob tem seveda ne ustvarja pretiranih davčnih in transakcijskih stroškov (prednost prenosov med vzajemnimi skladi). Na ta način vlagatelj tudi zmanjša občutljivost portfelja na t. i. časovno taktiziranje trgov, ko »lovimo« vrhe in dna ter hkrati se takšno uravnoteženje ujema z naravno težnjo trgov, da se vrnejo k povprečju.
