Aktualno
Ne pustite, da vas pogubijo oportunitetni stroški
Oportunitetni strošek je razlika v koristih, ki jih posameznik ali podjetje zamudi, ko izbere eno možnost namesto druge, boljše. Gre za izgubljeno vrednost zaradi manj optimalne odločitve. Ta koncept je ključen pri finančnih odločitvah, saj omogoča oceno, ali so naše izbire resnično najboljše.
Oportunitetni strošek predstavlja razliko v koristih, ki jih posameznik ali podjetje zamudi, ko izbere neko možnost namesto druge. Povedano drugače, je vrednost, ki smo jo izgubili zaradi izbire manj optimalne odločitve v primerjavi z optimalnejšo alternativo. Koncept se pogosto uporablja tudi v obliki izraza “oportunitetna izguba”. Oportunitetni stroški igrajo pomembno vlogo pri sprejemanju naložbenih oziroma finančnih odločitev, saj nam pomagajo oceniti, ali so naše odločitve resnično optimalne v danih okoliščinah.
Koliko znašajo oportunitetni stroški?
Koliko znaša oportunitetni strošek največkrat ne moremo vnaprej točno določiti, zato jih pri sprejemanju odločitev poskušamo čim bolj podrobno oceniti. Tega se lotimo tako, da kar se da natančno proučimo vse stroške in koristi določene naložbene možnosti in jih nato primerjamo z alternativnimi možnostmi.
Posamezniki in tudi organizacije se oportunitetnih izgub pogosto ne zavedajo. To še posebej pogosto velja pri investicijah, ki sicer ustvarjajo pozitiven donos in so zato na prvo žogo dobre. A šele primerjava donosnosti z alternativnimi možnostmi in s tem upoštevanje oportunitetnih izgub omogoča realno presojo uspešnosti določene naložbe.
Kaj je oportunitetni strošek, bomo v nadaljevanju spoznali na podlagi konkretnih primerov. Spodaj bomo zato primerjali tipične situacije, ki lahko nastanejo na nivoju podjetja, države in posameznika. V vseh treh (fiktivnih in poenostavljenih) situacijah se, kljub pozitivnem donosu investicije ustvarja oportunitetna izguba.
Oportunitetni stroški države
PRIMER: Gradnja nove železnice v primerjavi s projektom sončne elektrarne
Projekt A (Železnica): Predvideva se, da bi gradnja železnice trajala 5 let in bi stala 1 milijardo evrov. Po dokončanju bi železnica zmanjšala čas potovanja med mesti in povečala gospodarsko dejavnost v regijah, skozi katere bi potekala, kar bi po projekcijah ekonomistov prispevalo k letnemu povečanju BDP za 0,5 milijarde evrov letno za naslednjih 30 let.
Projekt B (Sončne elektrarne): Gradnja omrežja sončnih elektrarn bi trajala 4 leta in prav tako stala 1 milijardo evrov. Po dokončanju bi sončne elektrarne zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv in prispevale k povečanju deleža obnovljivih virov energije v državi in bi lahko pripomogla k povečanju BDP za 0,35 milijarde evrov.
Izračun oportunitetnih stroškov:
0,5 milijarde (železnica) – 0,35 milijarde EUR (eletktrarna) = 0,15 milijarde EUR
Razlaga: Če bi se država odločila za projekt elektrarne namesto gradnje železnice, bi s tem nastal oportunitetni strošek v višini 0,15 milijarde EUR letno, saj bi ob enakih stroških in življenjski dobi investicije, nove železnice k letnem BDP prispevale za 150 milijonov EUR več. Zgornji izračuni so seveda zelo poenostavljeni in namenjeni zgolj za osnovno ilustracijo koncepta oportunitetnega stroška. V praksi bi bila odločitev o investiranju v projekte, kot sta gradnja nove železnice ali omrežja sončnih elektrarn, zelo kompleksna in bi vključevala številne druge dejavnike kot je okoljski vpliv, energetska varnost, družbeni vpliv itd., a končna odločitev bi v veliki meri morala temeljiti prav na oceni oportunitetnih stroškov.
Oportunitetni stroški podjetja
PRIMER: Nova proizvodna linija ali povečanje obstoječega obrata – Podjetje X ima na voljo 500.000 EUR in tehta med dvema investicijama s primerljivimi stroški, ki bi po projekcijah lastnikov prinašale:
Projekt A (gradnja nove proizvodne linije): Predviden letni donos je 10 %.
Končni znesek = 500.000 EUR * (1 + 0.10)^15 = 500.000 EUR * 4.177 = 2.088.500 EUR
Projekt B (širitev na nov trg v tujini): Predviden letni donos je 8 %.
Končni znesek = 500.000 EUR * (1 + 0.08)^15 = 500.000 EUR * 3.172 = 1.586.000 EUR
Oportunitetni strošek = 2.088.500 EUR – 1.586.000 EUR = 502.500 EUR
Razlaga: Z izbiro širitve na tuj trg podjetje X izpusti priložnost, da bi zaslužilo dodatnih 502.500 EUR letno. Kljub temu, da bi tudi selitev v tujino prinesla izrazito pozitiven donos, pa to ne bi bila optimalna odločitev v danih okoliščinah.
Oportunitetni strošek posameznika
PRIMER: Izbira med depozitom na banki in vložkom v vzajemne sklade. Marko razmišlja, kam vložiti svojih 10.000 EUR prihrankov za dobo 15 let. Ima dve možnosti:
Možnost A (depozit na banki): Povprečna obrestna mera znaša 2 % letno.
Končni znesek = 10.000 EUR * (1 + 0.02)^15 = 10.000 EUR * 1.349 = 13.459 EUR
Možnost B (vložek v globalno razpršen delniški vzajemni sklad): s povprečno donosnostjo 8,5 % letno, kolikor znaša približen dolgoletni povprečen donos globalnih delniških indeksov, katerim sledi vzajemni sklad Generali Globalni.
Končni znesek = 10.000 EUR * (1 + 0.085)^15 = 33.997 EUR
Izračun oportunitetnih stroškov depozita: 33.997,43 – 13.459 = 20.538 EUR
opomba: gibanje vrednosti delniškega portfelja na grafu temelji na predpostavki povprečnega dolgoročnega zgodovinskega donosa globalnega delniškega trga. Zaradi nihajnosti delnic je krivulja rasti v praksi nazobčana.
Razlaga: Marko z odločitvijo, da svoje prihranke v višini 10.000 EUR veže v depozitu, namesto investirati na globalne borze, v obdobju 15 let ustvari za dobrih 20 tisoč EUR oportunitetne izgube. Varčevalci kot je Marko običajno zelo podcenjujejo oportunitetne stroške, saj razlike med 2 % donosom depozita in 8,5 % donosom delniškega trga nominalno in na kratek rok ne delujejo posebej velike, cena višjega donosa delnic pa je seveda večja volatilnost in možnost padcev vrednosti portfelja na krajši rok. Varčevalci se tako odločijo za bolj domačo in stabilno obliko varčevanja na banki. A razlike v končnem znesku z daljšanjem dobe varčevanja in večanjem zneskov zelo hitro rastejo, za kar poskrbi moč obrestno obrestnega računa.
Izognite se oportunitetnim stroškom
Oportunitetni stroški so nevidni in na prvi pogled neotipljivi, kar pomeni, da jih posamezniki in organizacije pogosto sploh ne zaznajo in obravnavajo. Kljub temu, da jih ne najdemo v bilanci, pa pomenijo izgubljeno priložnost za dodatne koristi, ki bi jih alternativa prinesla.
V praksi je pogosto težko natančno izračunati oportunitetne stroške, saj ti vključujejo ne le finančne, ampak tudi nefinančne vidike, kot so vpliv na okolje, družbeni učinki, dolgoročna trajnost in drugi dejavniki. Vendar pa je kljub tej kompleksnosti pomembno, da jih upoštevamo, saj lahko ignoriranje oportunitetnih stroškov vodi v suboptimalne odločitve, ki dolgoročno škodijo gospodarski učinkovitosti in blaginji tako posameznikov kot podjetij in države.
S prepoznavanjem in upoštevanjem oportunitetnih stroškov lahko posamezniki in organizacije bolje uravnotežijo kratkoročne in dolgoročne koristi, optimizirajo vire in dosežejo boljše rezultate. Pomembno je torej, da se zavedamo, da pozitivni rezultati neke odločitve ne pomenijo nujno, da je bila ta odločitev optimalna. Ignoriranje oportunitetnih stroškov vodi do izgubljenih priložnosti, ki se jih kasneje pogosto sploh ne zavedamo.
POGOVORITE SE S FINANČNIM SVETOVALCEM
Ključna vprašanja z odgovori
- Kaj so oportunitetni stroški? Oportunitetni stroški predstavljajo vrednost izgubljene priložnosti, ko izberemo manj donosno naložbeno odločitev namesto druge, boljše alternative.
- Zakaj so oportunitetni stroški pomembni? Oportunitetni stroški so pomembni, ker nam omogočajo boljše razumevanje dejanske uspešnosti naših odločitev v primerjavi z alternativami, kar vodi do boljših in informiranih odločitev.
- Kako lahko ocenimo oportunitetne stroške? Oportunitetne stroške ocenimo tako, da primerjamo koristi in stroške izbrane možnosti z ostalimi razpoložljivimi možnostmi ter ocenimo, kaj bi lahko pridobili in zgubili z izbiro druge možnosti.
- Kako se oportunitetni stroški odražajo v finančnih odločitvah? V finančnih odločitvah se oportunitetni stroški odražajo v primerjavi donosnosti različnih naložb. Tudi če naložba prinaša pozitiven donos, je pomembno oceniti, ali bi druge možnosti lahko prinesle še večje koristi.
