(Ne)izplačila dividend

Paradna podjetja Ljubljanske borze, ki so uporabila državno pomoč, bi zadržala izplačila delničarjem.

 

 

Indeks SBITOP letos doživlja enega izmed najbolj uspešnih začetkov leta. Donos prvega četrtletja je namreč kar 14,6 odstotka, v tednu pred prvomajskimi počitnicami pa se je vrednost indeksa celo vrnila na raven pred rusko agresijo na Ukrajino izpred enega leta.

Kljub temu posledice vojne v Evropi še vedno pestijo gospodarstvo prek zvišanih cen vhodnih surovin in električne energije, kar posledično na visoki ravni vzdržuje inflacijo. Centralne banke, za kapitalske trge sta najbolj pomembni Fed in ECB, še naprej dvigujejo obrestne mere in s tem držijo v šahu finančne trge po svetu.

Kljub temu se le ti dobro držijo, razmeroma stabilne cene delnic pa izražajo pričakovanja vlagateljev, da je cikel dvigovanja obrestnih mer že prav blizu konca in da je še mogoč tako imenovani »mehki pristanek«.

Veliko število gospodarskih analitikov namreč že več kot leto dni napoveduje veliko recesijo, toda podatki s trga delovne sile jih vsak mesec znova negirajo. Brezposelnost po svetu je še vedno rekordno nizka, odpiranje novih delovnih mest pa še kar ne pojenja.

V domače loge ta teden končno prihaja sezona objav poslovnih rezultatov prvega četrtletja letošnjega leta. Prva izmed večjih družb, ki jih bo objavila, bo Nova Ljubljanska banka v četrtek. Visoke aktivne obrestne mere v primerjavi z depozitnimi naši največji banki odpirajo škarje, ki se imenujejo neto obrestni prihodki, in pričakujemo lahko odlične finančne rezultate. Ne sicer tako dobrih kot lani, ko so v prvem četrtletju vknjižili 173 milijonov evrov izrednega dobička (negativno dobro ime ali badwill) zaradi pripojitve Sberbanke, vendar pa bi morala biti rast operativnega dobička lepo vidna.

Dobiček bo, dividend pa bo bolj malo

Do konca meseca bodo sledile še objave rezultatov preostalih paradnih konjev Ljubljanske borze, v vmesnem času pa se v družbah že pripravljajo na izvedbo letnega zbora delničarjev, kjer bodo tako kot vsako leto glasovali tudi o razdelitvi bilančnega dobička preteklih let in morebitnemu (ne)izplačilu dividend.
Morebitnemu neizplačilu zato, saj kaže kar nekaj največjih dividendnih izplačevalcev v zadnjih letih letos dividend ne bo izplačalo. Med njimi sta Cinkarna Celje in Telekom, vsaj tak je uradni predlog njunih uprav.

Družbi sta namreč sporočili, da letos zaradi koriščenja pomoči države za blažitev visokih cen električne energije ne bosta izplačali dividend. V nasprotnem primeru bi namreč morali vrniti večmilijonsko pomoč, ki jo v Cinkarni ocenjujejo na slabih sedem milijonov evrov.

Kako bo glasoval SDH, bo treba počakati na samo skupščino delničarjev. Državni upravljalec premoženja je vsaj na primeru Luke Koper pokazal velik apetit po izplačilu dividend, saj sta uprava in nadzorni svet potrdila rekordni predlog dividende v višini 2,5 eur po delnici. To pa je kar več kot dvakratni znesek lanske dividende in predstavlja kar devetodstotno bruto dividendno donosnost. Nekaj nižjo donosnost predlagajo v zavarovalnicah Triglav in Sava Re, ta naj bi bila približno 6,5 odstotka, najnižjo pa v Petrolu, približno tri odstotke.

 

 

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima 25 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada Generali Jugovzhodna Evropa. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Fondovi A. D. Skopje (do maja 2024 Generali Investments AD Skopje, odslej kot NLB Fondovi AD Skopje) in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.