Aktualno
Oblačila se bodo najverjetneje pocenila
Terminske pogodbe na bombaž so pretekli teden ponovno zabeležile padec vrednosti. Negativni trend upadanja cene se tako nadaljuje že 11. teden zapored, najdaljše obdobje padanja te surovine v zadnjih 55. letih. Samo letos se je cena bombaža na terminskih borzah v ZDA znižala za 20 odstotkov.
V nasprotju z letom 2010, ko so vremenske ujme zagodle proizvajalcem bombaža in tako njegovo ceno izstrelile v nebo, smo letos priča ogromnemu presežku ponudbe, ki ga svetovna ekonomija enostavno ne more prebaviti. Iz ZDA, največje svetovne izvoznice bombaža, prihajajo novice, da naj bi zaradi izjemno ugodnih vremenskih razmer pridelek bombaža v letošnjem letu zrasel za več kot 30 odstotkov. Verjetno je ravno zaradi tega pretekli teden ameriško ministrstvo za kmetijstvo izjavilo, da naj bi se prihodnje leto svetovne zaloge bombaža dvignile še za nadaljnjih pet odstotkov, kar bo v primeru nespremenjenega povpraševanja, še dodatno potisnilo ceno navzdol.
Dodaten pritisk na ceno bombaža predstavlja sprememba regulacije trgovanja z bombažem na Kitajskem. Ko je leta 2011 cena bombaža začela sunkovito padati iz zgodovinsko visokih nivojev, je Kitajska z namenom varovanja dohodkov manjših lokalnih proizvajalcev (na drugi strani je močno posegla v dobičkonosnost domačih proizvajalcev tekstila), na domačem trgu uvedla minimalno ceno te surovine. Glede na to, da je bila cena bombaža po letu 2011 na Kitajskem bistveno višja (več kot 50 odstotkov) od svetovne in da je hkrati Kitajska največja svetovna uvoznica te surovine, je kitajska regulacija do določene mere podpirala tudi svetovno ceno bombaža. Vzporedno z regulacijo cene se je na Kitajskem začelo masovno kopičenje zalog. Ekspanzijo zalog bombaža najlepše prikaže relativna velikost zaloge v primerjavi s potrošnjo, ki je na Kitajskem zgodovinsko znašala okoli 40 odstotkov (zaloge znašajo 40 odstotkov proizvodnje), junija pa je ta isti kazalnik presegel vrednost 160 odstotkov. Aprila letos se je kitajska centralna oblast odločila za ukinitev minimalne cene in domačim proizvajalcem v zameno ponudila subvencije, hkrati pa začela s postopno odprodajo zalog. Sprememba v Kitajski politiki je (še enkrat) več kot očitno pustila posledice na svetovnih trgih kapitala.
Sašo šmigić, CFA, KD Skladi, d. o. o.
