Obrestne mere

Zdi se, da problem nizkih oziroma negativnih obrestnih mer postaja vse bolj slovenski problem. Rast depozitov se pri slovenskih bankah zaradi rastočega gospodarstva nadaljuje in že presega 16 milijard evrov. Na drugi strani pa stimulativni ukrepi Evropske centralne banke (ECB) tudi ne pojenjajo. Samo letos so znižali depozitno obrestno mero na -0,4 odstotka na leto ter povečali količino odkupljenih obveznic za 20 milijard, na 80 milijard na mesec.

V praksi to pomeni, da lahko poslovne banke plasirajo preseženo likvidnost (depoziti na odpoklic) po -0,4 odstotka na leto. Druge kratkoročne depozite (do dvanajst mesecev) pa po nekoliko višji, a še vedno negativni obrestni meri. Torej bi bilo normalno pričakovati, da bi profitno orientirana banka omenjeno prevalila na varčevalca. Seveda pa je računati za izposojen denar v slovenski realnosti malo bolj zahtevna operacija. Verjetno bodo banke pojem negativne obresti zamenjale s termini, kot so ležarina, opravnina za vodenje računa, dodatni administrativni stroški itd. Skratka, podobno kot država uporablja številne sinonime za davčno breme.

Razlogov, da živimo v tako norem svetu negativnih nominalnih donosov, je več. še najočitnejši je ta, da so inflacija (deflacija) ter inflacijska pričakovanja na zgodovinsko najnižjih ravneh. Občutek v območju evra je še najbolj podoben pat položaju. Četudi ima ECB izključno nalogo dosegati stabilno rast cen, je kljub monetarnim ukrepom dokaj neuspešna pri izpolnjevanju svojega mandata. še posebno, ker problemi presegajo denarno plat. ECB jih sicer sistematično poizkuša naslavljati in odpravljati. A ko rešijo en problem, se v naslednjih nekaj mesecih pokaže drug. Najprej je prišla finančna kriza, potem se je odprla prva in druga kriza perifernih držav, med katerimi je izstopala Grčija. Temu je sledila bančna kriza ter na začetku leta naftna kriza. Njej pa je sledila negotovost brexita. Kot bi neka nevidna roka menedžirala dogajanje.

Znotraj teorije finančne represije je vse dogajanje pričakovano. Vse se dogaja zaradi najbolj prikritega razdolževanja držav. Obstajajo študije, ki iz vidika državne blaginje favorizirajo počasno spuščanje krvi pred inflacijskim šokom in bankrotom države. V primeru, da danes investiramo v 30-letno državno nemško obveznico, se vnaprej odpovemo okoli 30 odstotkom realne vrednosti.

Bo pa zanimivo opazovati, kako se bodo razvijali stranski učinki omenjenih »nebolečih« ukrepov. še bolj pa, koliko časa bodo varčevalci na bankah sposobni prenašati počasno striženje prihrankov. Alternativ varčevanju na bankah pa ni več v izobilju, saj so tudi druge alternativne naložbe že kar zasoljene.

Za uspešno plavanje med čermi, pirajami, meduzami in morskimi psi pa je na finančnih trgih potrebnega veliko znanja, podprtega z najsodobnejšo tehnologijo, ki pa si jo lahko na našem trgu privošči le malokdo. Tako bi bilo kvantitativno dinamično aktivno upravljanje premoženja prva izbira.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi, d. o. o.