Aktualno
Obrestne mere: Kaj so in kako vplivajo na varčevalce in vlagatelje
Povprečen posameznik se z obrestnimi merami srečuje predvsem v povezavi s stroški financiranja ob nakupu nepremičnine ali vozila ter pri donosih, ki mu jih banka obljubi na depozite. Večina prebivalstva, ki ne izhaja iz ekonomske stroke, pa se ne zaveda kako pomembno te stopnje vplivajo na celotno gospodarstvo in gibanje oziroma donosnost različnih tipov naložb.
Kaj so obrestne mere?
Obrestno mero si lahko zelo enostavno predstavljamo kot ceno denarja. Če si denar izposodite – recimo za nakup hiše, avtomobila ali kakšen drug večji nakup – boste za to plačali obresti, torej določeno vsoto, ki presega znesek izposojene vsote. Na drugi stran bodo banke za to, da denar hranite pri njih, obresti dodale na vaš račun. Obrestne mere torej delujejo v obe smeri: pri posojilih so strošek, pri varčevanju pa zaslužek. Lahko jih ločimo na dve osnovni vrsti:
- Obrestne mere na kredite: določajo, koliko dodatnega denarja bo moral posameznik ali podjetje plačati za izposojeno vsoto. To velja za vse vrste posojil – hipotekarne kredite, potrošniške kredite in posojila podjetjem. Višja kot je obrestna mera, dražje je izposojanje denarja.
- Obrestne mere na depozite: predstavljajo zaslužek vlagateljev ali varčevalcev, ki svoj denar zaupajo banki v obliki depozitov. Višje kot so obrestne mere, večji je zaslužek, ki ga posameznik prejme za hranjenje svojega denarja pri banki.
Kako se določa nivo obrestnih mer?
Obrestne mere, tako depozitne kot na kredite, so tesno povezane s politiko centralnih bank, ki obrestne mere določajo z namenom usmerjanja gospodarstva. V evrskem območju, in posledično tudi Sloveniji, to nalogo opravlja Evropska centralna banka (ECB), ki s svojimi odločitvami o višini ključnih obrestnih mer vpliva na vse ostale obrestne mere v evrskem območju. Ko ECB zviša obrestno mero, to pomeni, da bodo tudi obrestne mere na posojila in depozite višje, ko jo zniža, pa obratno.
Centralne banke tako prek obrestnih mer upravljajo denarno politiko in s tem vplivajo na inflacijo, gospodarsko rast in stabilnost finančnega sistema. Referenčna evrska obrestna mera se je od nastanka evra leta 1999 do danes gibala v območju med 0 % in 4,75 %.V obdobju po epidemiji Covid-19 smo bili denimo priča dvigovanju obrestnih mer, kar je bil odziv centralnih bank na visoko inflacijo, ki se je pojavila po pandemiji in energetski krizi. Višje obrestne mere podražijo kredite in posredno zmanjšajo potrošnjo ter investicije, kar ohladi gospodarsko aktivnost in umiri rast cen.
Na drugi strani je ECB v obdobju po evropski dolžniški krizi sprejela vrsto stimulativnih ukrepov s ciljem oživitve gospodarske rasti. ECB je takrat ključne obrestne mere znižala na zgodovinsko nizke ravni okrog 0 % in uvedla nekatere druge ukrepe kot na primer kvantitativno sproščanje. Vse to s ciljem povečati likvidnost v finančnem sistemu, znižati stroške zadolževanja in s tem obuditi gospodarsko rast in inflacijo, ki je bila v tistem obdobju bistveno pod ciljno vrednostjo.
Depoziti in obrestne mere – koliko lahko zaslužite?
Depoziti so najpogostejša oblika varčevanja med slovenskimi varčevalci, ki si želijo stabilne in varne donose, njihova donosnost je namreč v veliki meri odvisna od aktualne višine ključnih obrestnih mer, katerim komercialne banke prištejejo še stroške poslovanja, stroške povezane z tveganjem ne-vračila in svojo maržo.
Predpostavimo, da banka ponuja 2-odstotno obrestno mero na enoletni vezan depozit. Če vlagatelj na račun položi 10.000 €, bo po enem letu prejel 200 € obresti, kar pomeni, da bo imel skupno 10.200 €. Če isti vlagatelj denar na depozitu veže za pet let, bo pri enaki obrestni meri po petih letih zaslužil 1.041 € (skupni znesek z glavnico = 11.041 €), po desetih letih pa 2.190 € (skupni znesek = 12.190 €).
Pomembno je izpostaviti, da banke tovrstne obrestne mere nudijo na vezane depozite, pri katerih varčevalec do sredstev lahko dostopa šele po izteku dogovorjenega obdobja, v nasprotnem primeru banka zaračuna stroške za predčasno prekinitev depozita. Donosnost depozitov torej zaostaja za povprečnimi donosi večine bolj dinamičnih in nihajnih naložb kot so na primer delnice in obveznice.
Depoziti naj bodo zgolj kratkoročna rešitev
Depoziti so primerni predvsem za vlagatelje, ki želijo imeti sredstva na dosegu roke in hkrati prejeti nekaj donosa z zanemarljivo nizkim tveganjem. A priporočljivo je, da posamezniki v depozitih ne držijo preveč prihrankov, temveč zgolj znesek, ki predstavlja varnostno mrežo za morebitne nepričakovane dogodke, kot so izguba službe ali nepredvideni večji izdatki. Znesek, ki to presega, ustvarja oportunitetni strošek. Poleg tega stopnja inflacije na dolgi rok pogosto presega donosnost depozitov. To pomeni, da se v depozitih ustvarja realna izguba, saj se vrednost denarja znižuje. Več o tem, kako razporediti prihranke v različnih naložbenih razredih si lahko preberete v prispevku na temo osebnih financ.
Prihranke, ki presegajo to varnostno mrežo in jih ne boste potrebovali v bližnji prihodnosti, pa je smiselno preusmeriti v bolj donosne naložbe, ki vlagateljem omogočijo višjo rast vrednosti premoženja. Ena izmed takih možnosti so vzajemni skladi, ki vlagateljem omogočajo dostop do globalnega trga delnic in obveznic. Zgodovinski donosi globalnih delniških trgov v povprečju znašajo med 7 % in 9 % letno, kar s pomočjo obrestno obrestnega računa na dolgi rok pomeni neprimerljivo večjo vrednost privarčevanih sredstev.
Spodaj je prikazana primerjava gibanja naložbe v višini 10.000 EUR za obdobje 1,5 in 10 let ob predpostavki 2 % donosa depozita ter 7 % in 9 % donosa delnic. Medtem, ko se razlike na kratek rok ne zdijo zelo velike, se z leti razkorak močno povečuje. Znesek v delnicah po 10 letih ob konservativni predpostavki (7 %) naraste na 19.672 EUR, ob bolj optimistični predpostavki (9 %) pa več kot podvoji na 23.674 EUR. Na drugi strani vrednost denarja v depozitu ob 2 % donosu po 10 letih znaša 12.190 EUR.
Pogosta vprašanja in odgovori
Kaj je obrestna mera in kako vpliva na moje finance?
Obrestna mera je cena denarja. Če si denar izposodite, boste morali vrniti več, kot ste si izposodili, kar predstavlja obresti. Po drugi strani, če denar varčujete na banki, boste obresti zaslužili.
Kako se določajo obrestne mere?
Referenčne obrestne mere določajo centralne banke, kot je Evropska centralna banka (ECB), z namenom usmerjanja gospodarske politike. Ključne obrestne mere služijo kot referenčna točka, na podlagi katere komercialne banke prilagajajo svoje obrestne mere za kredite in depozite, ki jih ponudijo svojim komitentom.
Zakaj so obrestne mere tako pomembne za gospodarstvo?
Obrestne mere določajo stroške zadolževanja in donose pri varčevanju, kar posredno vpliva na potrošnjo in investicije. Zviševanje obrestnih mer lahko ohladi gospodarstvo in znižuje inflacijo, na drugi strani zniževanje stimulira gospodarsko rast.
Ali so depoziti vedno najboljša oblika varčevanja?
Depoziti so varna in likvidna oblika varčevanja, vendar njihova povprečna donosnost zaostaja za naložbami, kot so delnice ali vzajemni skladi. Depoziti zato niso optimalna naložba za dolgoročne vlagatelje.
