Olajšanje

Končno je za nami eden najbolj pričakovanih dogodkov tega leta, prvi krog francoskih volitev. Kapitalskim trgom je prinesel prepotrebno olajšanje. Macron in Le Penova sta se skladno z napovedmi uvrstila v drugi krog. Bolj od uresničenja napovedi je vlagatelje navdušila predvidljivost.

To, da se ankete tokrat niso zmotile. Ankete namreč napovedujejo pozitiven končni razplet, prepričljivo zmago Macrona, in vlagatelji občutijo olajšanje, da se je predvidljivost napovedovanja političnih dogodkov izboljšala. Macron prinaša obstanek evra in Evropske unije in na trge vrača upanje, da se bo Evropska unija izvila iz težav in končno postala to, čemur je bila namenjena. Oaza miru, dela in prosperitete. Gospodarski podatki v Evropi so že nekaj časa zelo dobri, če politiki oz. volilci ne bodo uničili tega optimizma, potem lahko evropske delnice končno po nekaj letih nadoknadijo del zaostanka za ameriškimi. Ne glede na to, da že nekaj časa vlagateljem razlagamo, da so delnice precej drage pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da so evropske delnice najcenejše v primerjavi z ameriškimi v zadnjih 15 letih. Če z mize umaknemo politično tveganje, lahko pričakujemo hitrejšo rast evropskih delnic.

Reakcija vlagateljev v ponedeljek zjutraj, ko so glavni evropski indeksi zrastli med 2 do 5 odstotkov, je pričakovana, saj je premija za politično tveganje v Evropi rekordno visoka. Najbolj to tveganje občuti finančni sektor, ki je v evforiji tudi največ zrastel, nekatere delnice francoskih in italijanskih bank tudi 10 odstotkov. Čeprav se je finančni sektor začel prebujati sredi lanskega leta, pa se je dokončno spremenil trend po izvolitvi Trumpa. Delnice evropskih finančnih družb so sicer ves čas nekoliko zaostajale, saj smo bili v začetku leta priča »obnovi« bilanc nekaterih družb, kot sta Unicredit in Deutsche bank, ki so z velikimi dokapitalizacijami poskrbele, da obstoj teh družb ni bil več pod vprašajem. Od tu dalje pa potrebujemo za rast optimističen pogled v prihodnost. Gospodarski podatki, kot že rečeno, kažejo odlično, in če z mize umaknemo še politično tveganje, potem lahko delnice evropskih finančnih družb letos po donosnosti močno presežejo druge sektorje. Do optimalnega scenarija bo preteklo še nekaj vode, saj naš čaka še drugi krog francoskih volitev, jeseni nemške parlamentarne in še naprej vprašanje italijanskih izrednih volitev, a vse bolj kaže, da se črni scenarij konca EU vsaj za zdaj še ne bo uresničil.

Vse skupaj je voda na mlin tudi Sloveniji, da spelje potrebne reforme ter privatizira podjetja po dobrih cenah, a se bojim, da gremo v nasprotno smer. Podobno kot v Sloveniji je tudi poskus prevzema premaznika Akzo Nobel s strani PPG ali Kraftov poskus prevzem Unileverja tudi na nizozemskem viden kot vrsta grožnje vsaj nacionalnemu ponosu, če že ne gospodarstvu. A tu se vsaka podrobnost konča. Medtem ko sta Akzo in Unilever v nekaj tednih izdala program, kako bosta postala učinkovitejša, dvignila maržo in dobiček, odprodala nizko donosne dele podjetij, pa slovenski »šampioni« govorijo o nakupu s poslom povsem nepovezanih družb (Telekom – Gorenjska banka) ali pa vlagajo neznano količino denarja po nareku politikov v naložbo z vprašljivim pozitivnim donosom (Luka Koper – drugi tir). Če so evropske delnice precej cenejše od ameriških zaradi velikega političnega tveganja, pa si slovenske delnice zaslužijo še dodaten pribitek na to tveganje, saj očitno državno lastništvo vpliva negativno na poslovanje naših podjetij. Zato je vlagatelj, ki lahko prosto investira povsod po svetu, pred resno izbiro, s kolikšnim delom portfelja oziroma ali sploh želi sprejemati tako veliko tveganje, kot ga s seboj nosijo slovenska podjetja.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja