Aktualno
Pivo, jogurt, sladoled
Osnovne potrošne dobrine so panoga, ki globalno ustvari pet bilijonov prihodkov in 600 milijard dolarjev dobička na leto. Letna rast panoge do leta 2020 je načrtovana v rangu pet do šest odstotkov letno. Trgi v razvoju ostajajo glavni motor rasti panoge, vendar je treba biti pri produktih in posamezni državi izredno previden. Vsesplošna rast namreč ni več prisotna.
Treba se je zavedati, kdaj določen proizvod preide iz hitre rasti v bolj zrelo okolje. Ključna podatka za to sta poraba na prebivalca in stanje BDP. Za primer lahko vzamemo recimo pivo, tobak ali ogljikove hidrate. Poraba omenjenih proizvodov je namreč v Braziliji, Turčiji in Južni Afriki že skoraj primerljiva s porabo v zahodnih državah. Prav tako lahko izpostavimo Rusijo, kjer je pričakovana rast osnovnih potrošnih dobrin v povprečju zelo nizka oziroma lahko celo upade. Vidimo, da je zelo pomembno, katero kategorijo potrošnih dobrin izberemo, pa tudi, za katero državo se odločimo. Trenutno največji potencial kažeta Indija in Kitajska. Predvsem slednja naj bi bila glavna gonilna sila rasti osnovnih potrošnih dobrin v prihodnjih letih. Rast potrošnje v prvi vrsti povečujejo višji prihodki potrošnikov. Ne glede na to, da se gospodarska rast na Kitajskem ustavlja, pa ta še vedno raste v višini od sedem do osem odstotkov na leto. Posamezniki si tako lahko kupijo izdelke, ki si jih še pred nekaj leti niso mogli, ali pa si lahko kupijo bolj kakovostne izdelke. Svetovna podjetja, ki v prvi vrsti prodajajo osnovne potrošne dobrine, so bila od lanskega maja precej pod pritiski. Na eni strani stagnacija v Evropi in na drugi strani vse težave, ki so pestile trge v razvoju. Tudi letošnje leto se ni začelo obetavno, saj so bili trgi v razvoju ponovno pod velikimi pritiski. Negativne zgodbe so sprožile odliv denarja s trgov v razvoju, kar se je poznalo tudi v zahodnih podjetjih, ki poslujejo na teh trgih. Zavedati pa se je treba, da so dolgoročna pozitivna dejstva še vedno prisotna. Ta so: višje plače, kar pomeni višji razpoložljivi dohodek, želja potrošnikov po bolj kakovostnih dobrinah, zavedanje oziroma možnost izkoriščanja boljših zdravstvenih proizvodov in storitev (zdravila, fitnes, toplice itd). Vse to zaokrožuje tudi demografija, najbolj konsistenten dolgoročni dejavnik. Ta je seveda za določene segmente pozitivna, za določene pa negativna.
Negativni trendi zadnjega leta pri nekaterih podjetjih iz panoge osnovnih potrošnih dobrih se, kot kaže, končujejo. Pozitivne dolgoročne zgodbe so še vedno prisotne, vendar pa je treba biti precej bolj izbirčen.
David Zorman, KD Skladi
