Aktualno
Poceni denar, zahtevna prihodnost
|Svet se pospešeno spreminja, virus pa je spremembe na določenih področjih še pospešil. “Tržnice v oblakih” so v dveh mesecih doživele velikost spremembe, ki so jo pred tem v osmih do desetih letih. Cena denarja je strmoglavila na ničelne ravni tudi v ZDA.
Centralne banke so takoj vstopile na trg z neomejenimi sredstvi. Zato se vedno bolj sprašujemo, ali je denar še dobrina in kaj z njim. Ljudje so se na posledice virusa, na negotovost, seveda odzvali z večjo stopnjo varčevanja. V Sloveniji so depoziti poskočili na čez 21 milijard evrov, kar pomeni dodatnih 600 milijonov v prvih petih mesecih. Tudi v ZDA so ugotovili nadpovprečne rasti varčevanja. Kroženje denarja se je ustavilo in brez centralnih bank bi v svetu zavladala visoka deflacija. Te pa nekako ohranjajo status quo in držijo sistem nad vodo.
Toda vlagatelji moramo gledati naprej. Smrtnost virusa je manjša, kot se je zdelo na začetku. O njem vemo vedno več in zdi se, da se bližamo tudi cepivu. Čeprav imamo rekordne dnevne številke o številu okuženih, se delniški trgi na to skorajda ne odzivajo več. To pomeni, da je glavna osredotočenost trenutno prihodnost. Kam z denarjem? Če izvzamemo porabo, se večina ljudi in tudi podjetij ukvarja s to »težavo«: v kaj ali kam naj vlagajo. Tudi slovenska podjetja danes dobijo kredite z ročnostjo od pet do deset let po skoraj ničelni obrestni meri. Vendar je njihova glavna težava, kam naj denar vložijo. V nov hotel, novo proizvodno halo za avtomobile, novo tovarno za zdravila, v nove prodajne kanale …?
Nemškemu gigantu Daimlerju nizka cena denarja ne pomaga nič več. Njihov predsednik je napovedal velika odpuščanja in prestrukturiranje. Njihov poslovni model, ki so ga imeli zadnjih deset let, se je drastično spremenil. S krizo še toliko hitreje. Na drugi strani imamo vizionarja Elona Muska s Teslo, ki je vredna okoli 180 milijard dolarjev. Gre za največje avtomobilsko podjetje na svetu. Vizija bo v prihodnjih letih še toliko pomembnejša. Trenutno nastajajo nova podjetja, z novimi poslovnimi modeli, tako v ZDA kot tudi na Kitajskem (v kontekstu avtomobilskih proizvajalcev omenimo NIO). Evropa na tem področju caplja daleč zadaj. Vidimo, da je ena večjih težav trenutno, kam vlagati, da bodo naši prihodki v prihodnosti večji. Podjetij, ki so pripravljena na nove čase in ki jim bo v zahtevnih razmerah uspeli povečati prihodke, pa ni veliko. Trenutno vlagatelji še vedno ne vlagajo dovolj v prihodnost; sedijo na denarju, ki ne prinaša ničesar. Nevarnost, ki nam preti v prihodnosti, je tudi višja inflacija in še manjša realna vrednost denarja. Spremembe v prihodnosti niso linearne ampak eksponentne. Tudi zato so se razpršene delniške naložbe, ki stavijo na prihodnost in vidijo potencial rasti, tudi v tej krizi izkazale kot dobro zatočišče za naše dolgoročne cilje varčevanja.
