Pogled v leto 2025

Leto v borznem pogledu vstopa v najboljši del. Božična rast na delniških trgih le redko razočara, pa naj bo pred tem večina leta donosna ali pa ne. Leto 2024 se nakazuje kot eno boljših v tem tisočletju. Donosi na ameriških borzah se po enajstih mesecih za vlagatelje iz Evrope gibljejo nekaj nad 30 odstotki. Kitajske delnice so do začetka decembra pridobile 15 odstotkov, podobno, kljub vse večjim gospodarskim težavam, tudi nemške, medtem ko Francija  žanje rezultate politične nestabilnosti in beleži 5-odstotni upad. A kot vlagatelje nas bolj kot pretekli zanimajo prihodnjo donosi. Kaj lahko torej pričakujemo od leta 2025?

 

Analitiki največjih investicijskih bank so tokrat presenetljivo složni. Morda celo nekoliko preveč za moj okus. Ameriške delnice močno prevladujejo v izboru najprivlačnejših trgov. Sledijo jim kriptovalute in dolar. Vse to bo po pričakovanju posledica sprememb, ki naj bi jih prinesel Trump s svojimi politikami. Ameriške delnice naj bi po ocenah pridobile okoli deset odstotkov. Levji delež naj bi prispevale nižje davčne stopnje, kar bi prineslo okoli petodstotno rast dobičkov ameriških podjetij. Pomemben vpliv bo imela tudi debirokratizacija, če jo bo novi administraciji uspelo uveljaviti, saj »odvečna« administracija po nekaterih ocenah požre več kot deset odstotkov BDP na leto. Druga pomembna Trumpova politika, carine, bo delovala zaviralno na vsa gospodarstva, a analitiki ocenjujejo da bo tudi po uvedbi carin ameriško gospodarstvo še vedno rastlo po stopnjah med 2 in 2,5 odstotka, medtem ko lahko tarife Evropo potisnejo v recesijo ter močno zavrejo že tako šibko rast Kitajske.

Na področju obrestnih mer lahko zaradi počasne gospodarske rasti pričakujemo kar nekaj rezov v Evropi, medtem ko bodo pri Fed bolj zadržani. Obrestni razkorak se bo povečal in negativno vplival na evro, ki naj bi po ocenah analitikov izgubil od 5 do 10 odstotkov v primerjavi z dolarjem in zdrsnil na nivo od 0,95 do 1 dolar za evro. To bo pozitivno vplivalo na evropske izvoznike, a kaj, ko smo že v prejšnjem Trumpovem mandatu neprestano poslušali, da Evropa nizek evro izkorišča za nepošteno konkurenco ameriškim podjetjem, kar za seboj lahko potegne grožnjo dodatnih carin. Za evropskega vlagatelja bodo nižje obrestne mere dobrodošle, saj lahko v tem okolju pričakujemo rast evropskih obveznic pa tudi delnic. Pomembna prelomnica leta 2025 bodo nemške volitve konec februarja, ki bodo lakmusov papir pripravljenosti Evrope na reforme in spremembe. Med vlagatelji sicer prevladuje pesimizem, a vseeno tli upanje na preobrat, kar bi lahko povečalo zanimanje za evropske naložbe v sicer precej črnogledi gospodarski sliki.

Kitajska s svojim japonskim pristopom (ali evropskim, če hočete) k reševanju nakopičenih gospodarskih in političnih težav ne daje veliko upanja na skorajšnji preobrat. Partija bo počakala na to, kaj bo prinesla nova Trumpova administracija, in šele nato iskala ukrepe in rešitve za skrhano zaupanje kitajskih potrošnikov. Tak pristop obljublja nadaljevanje gradualistične politike vsaj v prvem polletju 2025, poleti in jeseni pa se bodo, upajmo, pokazali prvi rezultati ukrepov, sprejetih v zadnjih dvanajstih mesecih. Na drugi strani je Indija, ki je poleg ZDA edino veliko gospodarstvo, ki pričakuje pospešek gospodarske rasti v 2025. V zadnjih nekaj letih so bili vlagatelji v indijske delnice bogato nagrajeni in ocene so, da bo tudi leto 2025 prineslo precej priložnosti za nadpovprečne donose.

Veliko vprašanj se vrti okoli geopolitike in vpliva na kapitalske trge. Raziskave potrjujejo, da na daljše obdobje geopolitične napetosti ne vplivajo bistveno na globalne kapitalske trge, močno pa nanj vplivajo ekonomski trendi. Umetna inteligenca, podatkovni centri, prodor tehnologije v zdravstvo ter zdravilo za debelost in rast kupne moči prebivalstva na trgih v razvoju je le nekaj izmed tem, ki so oblikovali 2024 in ostajajo še kako aktualni tudi v prihajajočem letu. Vlagatelji naj zato namesto vojnim člankom več pozornosti namenijo temam, ki spreminjajo našo sedanjost, predvsem pa prihodnost. Početi stvari drugače, bolj uspešno in s tem donosneje ostaja rdeča nit vlaganja na kapitalske trge. Ob pričakovanih nižjih obrestnih merah v Evropi bodo namreč pregovorno zadržani slovenski varčevalci na bankah ob že tako mizernih donosih v 2025 dobili še manj. Preusmeritev dela prihrankov na globalne kapitalske trge, pa naj bodo to obveznice ali delnice, je zato nujno in obenem edini način, da ohranimo kupno moč privarčevanega denarja.