Pomlad po izgubljenem desetletju

Točno deset let je minilo, odkar se je slovenski borzni indeks SBITOP nazadnje gibal okoli vrednosti tisoč indeksnih točk. Izgubljeno desetletje za delničarje slovenskih borznih družb je svoje dno doseglo kar štiri leta pozneje, kot je propadla banka Lehman Brothers in so delniški tečaji po svetu zgrmeli v propad. Z drugimi besedami: medtem ko je večina kapitalskih trgov po svetu že močno rasla, je naša borza še vedno tonila. Borze po svetu so začele svojo pot navzgor že spomladi leta 2009 in so v enakem bikovskem trendu še danes.

 

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v minulem desetletju ni bila del razvitega kapitalskega sveta po nobenem merilu. Najbolj znana institucija na svetu, ki se ukvarja z vprašanji razvrščanja kapitalskih trgov MSCI, naše države ne uvršča niti med razvijajoče se trge, temveč v zadnjo skupino obrobnih kapitalskih trgov, kjer najdemo večinoma najmanj razvite azijske, arabske in afriške borze vrednostnih papirjev.

Na začetku leta 2020 smo končno le pristopicali tja, kjer smo nazadnje bili v času, ko je bankrotiral Lehman Brothers. Do 980 indeksnih točk smo priplezali v trenutku, ko je kot strela z jasnega udarila novica iz Romunije, da slovenski borzni paradni konj Krka, že več let podkupuje zdravnike, da bi bolnikom predpisovali njihova zdravila. Devet odstotkov je zdrsnil tečaj delnice v naslednjem tednu, predvsem tuji vlagatelji pa so v tem kratkem času prodali več kot 100 tisoč delnic iz svojih portfeljev. Upravitelji tujih finančnih skladov ne tolerirajo niti najmanjših napak, ki se dogajajo v družbah, v katerih so delničarji. Posebno ne v državah, ki jih MSCI razvršča v najnižje razvito kategorijo kapitalskih trgov. Vendar pa so se tokrat tuji vlagatelji, roko na srce, rahlo ušteli oziroma vsaj prenaglili. Krka je lani v Romuniji prodala za manj kot 60 milijonov evrov zdravil, zato posledice na bilanco uspeha ne bodo imele materialnega učinka. Bolj boleča bo izguba ugleda v prihodnjih letih, kar pa je danes težko ovrednotiti. Tako lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih tednih ali mesecih, sploh po objavi lanskih poslovnih rezultatov, tečaj delnic vrnil na raven z začetka leta.

Na splošno kaže domačim delnicam v letos dobro. Prihaja čas objave lanskih rezultatov, in sicer najprej nerevidiranih, vendar bo iz njih že mogoče sklepati, kakšne dividende bodo družbe izplačevale v poletnih mesecih. Ker bančni depoziti prinašajo ničelne donose, lahko zapišemo, da bodo varčevalci v delnicah odlično nagrajeni. In ker so slovenske delnice po vrednotenju na zgodovinsko najnižjih ravneh, tudi ni večje bojazni, da bi ob normalno delujočem globalnem gospodarstvu nastali večji popravki vrednosti ali celo kapitalskih izgub. Kot kaže zdaj, vsaj na Ljubljansko borzo že počasi prihaja pomlad.

 

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima 25 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada Generali Jugovzhodna Evropa. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Fondovi A. D. Skopje (do maja 2024 Generali Investments AD Skopje, odslej kot NLB Fondovi AD Skopje) in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.