Prebujena Japonska

Globalni kapitalski trgi so letos v nasprotju s pričakovanji iz začetka leta nadpovprečno donosni. Globalni indeks je v evrih pridobil dobrih 12 odstotkov. Prednjači ameriški trg z več kot 17-odstotno rastjo, Evropa je pridobila dobrih 7 odstotkov, Japonska pa skoraj 12 odstotkov. Trgom v razvoju gre letos slabše, saj predvsem Kitajska s skoraj 6-odstotnim padcem izstopa od večinoma zelenih številk na ostalih trgih. A kar izstopa na globalnem nivoju, je Japonska.

 

Japonski indeksi, kot so Nikkei ali MSCI Japan, so vrh doživeli konec leta 1989. Pred skoraj 35 leti. Tudi tisti, ki so takrat komaj začeli delati v finančni industriji, so danes že skoraj v pokoju. Spomin na zlato dobo japonskega kapitalskega trga je za večino le oddaljen privid. Medtem je Japonska postala sinonim za ostarelo industrijsko velikanko, ki je hotela dominirati nad Ameriko, a je pri tem neslavno propadla, saj je rast temeljila na sposojenem denarju in napihnjenih vrednostih. Vendar se zgodba zadnjih nekaj let spreminja. Končno je to prepoznal tudi kapitalski trg.

Japonski kapitalizem je bil od nekdaj nekaj posebnega. Izumil je celo svojo besedo za sistem povezav in navzkrižnega lastništva med podjetji: keiretsu. Je podoben slovenskemu sistemu vzajemnega lastništva in povezav iz začetka 2000 in oba sta neslavno propadla. Podjetja ni silil k učinkovitosti in optimizaciji poslovanja. Sčasoma so to ugotovila tudi japonska podjetja in zadnja leta se ta mreža povezav pospešeno trga in čisti. Japonska podjetja so sicer tehnološko vedno bila v špici svetovnega gospodarstva, a če so vlagatelji zaradi podobnih dejstev kupovali ameriška podjetja, so se japonskih zaradi neprijaznega odnosa predvsem do tujih vlagateljev izogibali. Po letu 2000 se je ta slika začela popravljati, a finančna kriza v 2008 in jedrska nesreča čez nekaj let sta pripeljali japonske delnice na dno, iz katerega se je začel odboj. Padec je bil globok. V obdobju 1989-2010 je indeks tokijske borze Nikkei izgubil več kot 80 odstotkov. Tudi danes v jenih še vedno zaostaja 20 odstotkov za vrhom iz leta 1989, a okrevanje je bilo v zadnjem desetletju impresivno.

Japonska država danes velja za najbolj zadolženo razvito državo, kjer javni dolg presega 260 odstotkov. A ker je velika večina dolga, skoraj 50 odstotkov, v lasti centralne banke, večina preostalega pa v lasti japonskih državljanov, predvsem skozi pokojninske sklade, je zunanjega dolga le za prgišče. To prinaša mirnost v financah. Država je večinoma dolžna sama sebi, kar je za evropske ali ameriške razmere svojevrsten dosežek. Centralna banka BOJ zato vodi svojevrstno monetarno politiko, ki bistveno odstopa od politike ostalih centralnih bank. Obresti so blizu ničle (med -0,10 odstotka in 0,50 odstotka) praktično od sredine devetdesetih. A to s seboj ne prinaša nikakršne inflacije. Zadnjih 20 let se borijo večinoma z deflacijo. Tudi ko smo konec lanskega leta v Evropi in ZDA videli 10-odstotno inflacijo je le-ta na Japonskem dosegla zgolj 3,30 odstotka. Podjetja se zato lahko še naprej poceni zadolžujejo in nemoteno investirajo v širitev in rast poslovanja. Življenjski standard je eden najvišjih na svetu. A domača potrošnja ostaja šibka. Vse bolj staro prebivalstvo, relativno zaprto pred priseljevanjem, troši vse manj. Staro prebivalstvo z visokimi prihranki je blagoslov, ko se država zadolžuje in prekletstvo, ko japonska podjetja želijo povečati prodajo doma. Že desetletja je gospodarstvo izrazito izvozno naravnano in to se še krepi. Tudi ostali gospodarski in politični premiki v zadnjem času so pozitivni. Nekoliko so omilili zaposlovanje tujcev, saj želijo pritegniti talentirane tuje delavce. Počistili so korporacije in dvignili nivo korporativnega upravljanja. Prekinili so nepotrebne in škodljive povezave med podjetji. Podjetja se specializirajo, videli smo nekaj oddelitev in izčlenitev nestrateških podjetij v nova podjetja. Komunikacija in odnos do tujih vlagateljev se je popravil. Podjetja so z bolj osredotočenim poslovanjem dvignila marže, s tem pa financirajo višje dividende in odkup lastnih delnic kot način optimizacije lastniškega kapitala. Pravna varnost podjetij in vlagateljev je zelo visoka, zakonodaja pa stabilna. Posledično je Japonska spet privlačna. Letošnje leto je pritegnila največ mednarodnega investicijskega kapitala med globalnimi regijami. Ostaja druga največja država v globalnem delniškem indeksu s slabimi 6 odstotki, če ne upoštevamo EU kot celote. Vrednotenje japonskega delniškega trga je med 25 in 30 odstotkov nižje kot vrednotenje ameriškega, obenem pa ponuja zanimiva podjetja, ki so absolutno vodilna na marsikaterem trenutno vročem področju. Govorimo o robotiki, digitalizaciji, polprevodnikih, zeleni energiji, električnih avtomobilih in baterijah itd. Globalni kapital išče pot nazaj v japonska podjetja in njihove dobre zgodbe. Tudi slovenski vlagatelji smo aktivni na japonskem trgu, res pa mali vlagatelji večino vložkov naredijo le skozi slovenske globalne sklade. Zdi se, da se je po 30 letih Japonska le prebudila in znova postala željena destinacija za investiranje kapitala. Še posebej sedaj, ko Kitajska nekako izgublja primat najbolj privlačne destinacije za kapital v Aziji.