Aktualno
Rekordi in umetna inteligenca
|Nov dan, novi rekordi na ameriških delniških trgih. Ameriški delniški trg vse bolj dominira globalnim delniškim trgom, saj so ameriška tehnološka podjetja vse bolj v ospredju. Z vsakim novim trendom je preostanek sveta v vse večjem zaostanku. Umetna inteligenca, ki predstavlja vsaj tako velik korak, kot je bil v devetdesetih internet in sredi leta 2000 pametni telefon, je vsaj po kapitalskih trgih skoraj izključno v domeni ameriških podjetij.
Nvidia je prejšnji teden postala podjetje, vredno več kot 3000 milijard evrov. Za Slovenijo ali Evropo nepredstavljive številke. Največje evropsko podjetje je namreč proizvajalec zdravila za hujšanje Novo Nordisk, ki je zadnji dve leti tudi zelo izpostavljena zgodba na kapitalskih trgih. A tržna vrednost je »zgolj« 580 milijard evrov, samo 622 milijard dolarjev. Ta teden je Nvidia prehitela še Apple in postala najvrednejše podjetje na svetu. Pričakovanja o razvoju umetne inteligence in posla, povezanega s tem, so visoka in to odražajo tudi delniški trgi. Mogoče previsoka. A dokler igra traja, so donosi velikanski.
Od začetka leta so delnice Nvidie prinesle neverjetnih 182 odstotkov donosa. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq100 pa 22 odstotkov. Podobno tudi delnice Microsofta. Največje evropsko tehnološko podjetje, nizozemski izdelovalec strojev za izdelavo polprevodnikov ASML, s tržno kapitalizacijo slabih 400 milijard in letošnjim donosom 44 odstotkov, sicer sledi tem trendom, a kaj ko ima Evropa manj kot pet tehnološko konkurenčnih podjetij, ZDA pa vsaj nekaj 10. Medtem ko je pri tehnoloških delnicah optimizem na vrhuncu, pa je pri marsikateri drugi delnici ravno obratno. A zaradi velike udeležbe tehnoloških delnic v večini borznih indeksov lahko vseeno govorimo, da so delnice v povprečju relativno drage. Gospodarski cikel trenutno podpira kapitalske trge, pričakujejo se še rezi v obrestnih merah centralnih bank, a ni se treba slepiti, da so ti trendi rasti dolgoročno vzdržni. Ker niso. Nvidia je podjetje, ki je vrednejše od celotnega francoskega gospodarstva. Grafi rasti tehnoloških podjetij vse pogosteje izgledajo parabolično. Zgodovinske borzne izkušnje učijo, da so pretekle tehnološke revolucije, pa naj bo to razvoj železnic v 19. stoletju, avtomobilov v začetku 20., računalnikov v drugi polovici 20. ali interneta v začetku 21. stoletja, prej ali slej pripelje do balona in kasneje do močnih popravkov.
Rast na kapitalskih trgih, ki je zadnja leta omejena na peščico največjih tehnoloških podjetij, je prinesla neuravnotežene portfelje. Dokler ta podjetja rastejo hitreje kot preostali trg, se zdi neumno imeti katerokoli drugo delniško naložbo. A točko preobrata je težko napovedati. Navadno jo vidimo v vzvratnem ogledalu. Zato mora vlagatelj že pred tem razmišljati o razpršitvi in preureditvi portfelja. A brez skrbi. Zdi se, da nam še ne teče voda v grlo. Gibanje kapitalskih trgov po drugi svetovni vojni kaže, da lahko tudi v drugi polovici leta na ameriških trgih pričakujemo še nekaj dodatnega donosa. Leto že sedaj videti odlično, a v preteklosti smo po tako močnem začetku v prvih 100 trgovalnih dneh leta le enkrat leto končali nižje, to je leta 1987. V vseh preostalih primerih, in teh je 20, pa je trg v preostanku leta v povprečju dodal še osem odstotnih točk donosa za povprečni letni donos 24 odstotkov. A pozor: govorimo o ameriškem kapitalskem trgu. V Evropi se zopet zbirajo črni oblaki. Gospodarska aktivnost sicer kaže znamenja oživljanja, a evropske volitve so prinesle pretres v nekaterih pomembnih evropskih državah. Negotov izid francoskih volitev prinaša tveganje. Francoska borza je v zadnjem tednu doživela skoraj 10-odstotni popravek. Vrednotenja francoskega trga pri P/E 14 so bistveno nižja kot v ZDA, a če imamo v mislih, da je bilo vrednotenje na vrhu krize zaupanja v evro in Evropo v obdobju 2012-2014 nekaj na P/E 9, vidimo, da francoske (in tudi preostale evropske) delnice niso poceni, če pride do volilnega rezultata, ki bo prestrašil vlagatelje, s tem pa tudi investitorje v realno gospodarstvo. Pa ta scenarij niti ne vključuje ameriških volitev, ki prihajajo pozno jeseni in zaradi Trumpove grožnje dodatnih carin na evropsko blago vnašajo precejšen nemir med evropska podjetja ter globalne investitorje. Vse napeljuje na to, da sta letošnje poletje in jesen na strani ameriških delnic, Evropa pa bo zopet v primežu povečanega tveganja in nihanj. Za veliko večino vlagateljev je v takem okolju, kjer imamo na izbiro zelo draga tehnološka podjetja na eni ter cenejša, a politično tvegana podjetja na drugi strani, najbolje, da premoženje razporedijo med obe opciji ter skrbno spremljajo razvoj dogodkov. Žal so časi »kupi in pozabi« za nekaj časa mimo.
