Slabo leto za Petrol

Največ medijskega prostora v zadnjih tednih so zavzele informacije in ugibanja okoli finančne luknje, ki jo v drugem polletju ustvarja Petrolova hčerinska družba Geoplin

 

Kot posledica zmanjšanja dobave plina iz Rusije, je v začetku junija cena zemeljskega plina na evropskih borzah poskočila iz ravni 80 eur za megavatno uro (MWh) do konca julija na 150 eur in še mesec dni pozneje celo do 300 eur za MWh. Trenutno je cena plina za dobavo čez eno leto še vedno okoli 180 eur, kar je tudi nekje povprečje tretjega kvartala. Geoplin oziroma Petrol seveda ne razkrivata koliko manjkajočega plina so morali kupiti po nekajkrat višjih cenah od pogodbeno prodajnih. Geoplin je imel na zadnji dan leta 2021 nekaj manj kot 160 milijonov eur kapitala, kar ni veliko glede na obseg potencialnih izgub, ki lahko nastanejo ob taki nihajnosti (in trajanja) cen zemeljskega plina. Še posebej v primeru če podjetje res ni imelo zaprtih trgovalnih pozicij kot namigujejo nekateri, kapitala lahko tudi zmanjka. Mediji so tako hitro pograbilo besedo »nacionalizacija«, kar pa seveda ni najbolj točna beseda oziroma opis dogodkov, ki bodo v tem primeru verjetno sledili. Geoplin kot družba v večinski 74 odstotni lasti Petrola, bo verjetno res potreboval svež kapital oziroma »dokapitalizacijo«, ki pa jo večinski lastnik kakor so komunicirali za javnost ni pripravljen zagotoviti. To seveda pomeni, da bo finančno breme odpadlo na manjšinskega – 25 odstotnega lastnika, državo, katera si pač ne sme privoščiti propad največjega dobavitelja zemeljskega plina v državi in s tem prekiniti oskrbo s plinom prebivalstva in gospodarstva. Podobno kot se je pred dobrimi 10 leti zgodilo z domačimi bankami. Tako bo država preko dokapitalizacije skoraj zagotovo postala večinska lastnica Geoplina, če pa bo tudi 100 odstotna oziroma edina lastnica pa bo odvisno od tega koliko kapitala je v Geoplinu na dan preseka ostalo. Torej če bo izguba večja od 160 milijonov evrov, šele potem lahko na nek način govorimo o nacionalizaciji.

Vsekakor pa Petrolu kot delniški družbi ki kotira na borzi ne paše, da bi konec leta imel Geoplin v konsolidirani bilanci Skupine. Petrolu bi se močno poslabšala bilančna slika in kazalci vezani na neto dolg in EBITDA. To bi lahko povzročilo kar nekaj nerazumevanja pri njihovih posojilodajalcih s katerimi imajo določene zaveze glede financiranja. Petrolov neto dolg namreč že zdaj znaša okoli 500 milijonov evrov, letošnja izguba Geoplina pa bi na vseh ravneh profitabilnosti močno podrla bilančne kazalnike. Kljub temu bo Petrol v izkazu uspeha za 2022 moral odpisati kapital, ki ga ima v Geoplinu, kar bo skupaj s slabšim poslovanjem v segmentu prodaje naftnih derivatov zaradi regulacije maloprodajnih cen goriva in elektrike močno poslabšal rezultat. Pričakujemo lahko celo nemajhno izgubo, medtem ko smo še lansko leto videli rekordne številke. Skoraj zagotovo tako delničarji v letu 2023 ne morejo pričakovati dividende, vsaj ne take kot so jo bili navajeni v minulih letih. Posledično je cena delnice v minulih mesecih upadla iz 550 evrov na trenutnih 370 evrov.